sobota, 29. oktober 2011

Islandija

Islandija. Tretji največji gospodarski zlom v zapisani zgodovini. Leta 2007 je javni dolg države znašal 900 odstotkov BDP, vsak Islandec pa je Britancem in Nizozemcem dolgoval po 20.000 evrov. Kazalo je, da ni rešitve in da bo otok potonil pod težo finančnega zloma. Tri leta pozneje je Islandija krizo pustila za sabo. Svoje težave je z nekaj malega pomoči svetovnih finančnih institucij rešila hitro, učinkovito in – sama.
 
Do nedavnega je vikinški otok živel srečen v osami: zgradili so si napredno in demokratično družbo, imeli močno socialno mrežo in globoko spoštovali družinske vezi in tradicijo. Njihove banke in finančne družbe so kraljevale po vsej dolžini glavne ulice v danskem Københavnu, kreditne hiše so jih oboževale, svoje obveznosti so poravnavali v rokih in nič ni bilo predrago zanje. Ko je udarila kriza, je udarila hitro in strašno. Agnes Asgeirsdottir je bila z družino na Škotskem, ko so jo začeli klicati prijatelji.
»Novice iz Islandije so bile strašne. Računi so bili zaprti, do denarja nismo mogli. V nekem trenutku nam je ostalo le še 40 funtov, da preživimo naslednji teden.« Deset odstotkov prebivalstva je čez noč ostalo brez službe, na gradbiščih stroji zjutraj niso več zagrmeli, naročeni avtomobili so ostali parkirani na tovornih ladjah, McDonald's je zapiral poslovalnice. Vsega so bili krivi požrešni bankirji.
Bankrot
Banke so bile do začetka tisočletja državne, potem so se jih odločili privatizirati. To je bil čas, ko je bil svet poln denarja. Pri investicijah se je veliko tvegalo, malo pa razmišljalo o strateških odločitvah. Islandske banke so delovale po celotni Evropi in v kratkem času postale izjemno uspešne. Bile so nosilke celotne otoške ekonomije, zaposlovale izobražene Islandce, podpirale podjetja iz vseh sektorjev, dajale kredite. Mladi bančniški povzpetniki so velikopotezno prodirali na tuje trge, saj so bili s ponudbo spletnih storitev zelo konkurenčni in zelo privlačni za tuje vlagatelje. Njihovi donosi so rasli, a kaj ko je še bolj raslo njihovo zadolževanje v tujini. Leta 2007 je na njihov račun zunanji dolg države znašal neverjetnih 900 odstotkov BDP.
In potem je prišla kriza. Islandska krona je izgubila 85 odstotkov vrednosti glede na evro. Virtualni denar je izpuhtel, banke so se zrušile v enem samem dnevu, brezposelnost je podivjala, poleg tega je gospodarstvo moralo še upogniti hrbtenico in plačevati dolg opeharjenim tujcem. Vse to, ker so se grabežljivi bankirji zaigrali pri igri monopolija. A ljudje se niso dali kar tako. Vstali so in rekli ne. Ne! Demonstrirali so toliko časa, da so s položaja vrgli vlado in guvernerja banke in zavrnili plačevanje tujih dolgov. Potem pa so se lotili posla. Od Mednarodnega denarnega sklada so si izposodili dve milijardi dolarjev in v treh letih postavili gospodarstvo nazaj na noge.
Medsebojna pomoč in nove priložnosti
Islandci se nikoli niso mešali v tuje posle in nikoli jih ni zanimalo, kaj počnejo drugi. Tega so se držali tudi na poti iz krize. Po pomoč so se kot vedno obrnili drug k drugemu, v mejah svojega otoka. Pred desetletjem privatizirane banke so spet državne. Zavrnili so koncept svobodnega, neoliberalnega trga in zahtevali od države, da prevzame odgovornost in opravi svojo dolžnost. Recite temu, kakor hočete – intervencionizem, ekonomski socializem ali kaj drugega – Islandiji je prinesel rešitev iz krize. Država se je izkazala za boljšega gospodarja od zasebnikov. Krona je devalvirala, kar je pripeljalo tuje vlagatelje in prineslo razcvet turizmu. Na morju so otok kot že tolikokrat prej reševali ribiči z bogatim ulovom. V kombinaciji z močnim izvozom in proizvodnjo aluminija so reševali banke in s tem lastno glavo. Po treh letih tako ne iščejo več poti iz krize. Našli so jo.
Nikdar več
Da se krivica ne bi ponovila, so Islandci spremenili ustavo. Pri vsaki reformi morajo sodelovati tudi navadni državljani. Kar 25 jih mora biti, ne smejo pripadati nobeni politični stranki, priporočiti pa mora vsakega od njih 30 drugih državljanov. Na Islandiji verjamejo v družino in tradicijo. Kadar je najtežje, se držimo skupaj! V to verjame tudi Birgitta Jonsdottir, parlamentarka in realistična anarhistka, ki pozna revščino, saj je nekoč po topli obrok hodila v ljudsko kuhinjo. »Mislim, da ustava ne sme biti vklesana v kamen,« pravi, »spreminjati in dopolnjevati bi jo morala vsaka generacija.« Tako kot drugi člani parlamenta nima nobenih posebnih ugodnosti, ne tajnice, ne osebja, ne službenega avtomobila. Vozi se v ekonomskem razredu in prejema plačo v razredu univerzitetnega profesorja.
Ljudje na otoku so neposredni, srčni, takoj vam odprejo vrata doma. Ne poznajo protokola in pompa. Pri njih ne boste našli ene same trgovine z visoko modo. Islandci ne nosijo Chanela. »Mi smo disfunkcionalna družba v postkolonialnem obdobju,« pravi umetnik Haraldur Jonsson. »Vsi imamo občutek, da pripadamo. Potrkam sosedu, ki ga poznam le na videz, in ga prosim, ali mi lahko dva meseca hrani mačko, ker grem na potovanje, pa se mu bo to zdelo popolnoma normalno.« Ljudje puščajo stanovanja in avtomobile odklenjene. Kraje tako rekoč ne poznajo. Drug drugemu pustijo, da živijo, kakor hočejo, in si v stiski priskočijo na pomoč. Katera generacija je v Sloveniji zadnja lahko računala na kaj podobnega? Kdaj smo na to pozabili?
Pred petimi leti je bila Islandija po družbenem bruto proizvodu druga država na svetu, lani 110., štirideset mest za, denimo, Hrvaško. Padec je bil strašen, okrevanje počasno. Tisto glavno, kar so se Islandci iz krute lekcije naučili, pa to, da niso nikomur nič dolžni in da jim ni treba odgovarjati za to, kar jim je storil svobodni trg. Pa čeprav jih Britanci zato imenujejo teroriste.

četrtek, 27. oktober 2011

torek, 18. oktober 2011

Damjan Murko Smoothie reklama




--

Vicoteka 108#

85 letnega dedka je zelo zanimala kvaliteta njegove sperme in je šel k svojemu zdravniku. Doktor mu je dal stekleničko rekoč:
"Jutri zjutraj mi prinesite vzorec vaše sperme."
Naslednje jutro je dedek v ordinaciji in zdravniku moli prazno stekleničko.
Zdravnik ga vpraša, kaj se mu je zgodilo.
"Doktor! To pa je bilo tako: najprej sem poskušal z desno roko, pa mi ni uspelo, nato z levo, pa spet nič. Potem sem poklical ženo, naj mi pomaga. Matrala se je z desno roko, nato je poskušala še z levico... pa nič. Poskusila je z usti, z zobmi, brez zob ... pa nič ni pomagalo, nič se ni zgodilo. Poklical sem celo sosedo Ano, ker je mlada. Poskusila je z obema rokama, s stisnjenima kolenoma in absolutno nič ni pomagalo.
Doktor je zgrožen: "Kaj, klicali ste še sosedo?"
Starček odgovori: "Ja zares, karkoli smo poskusili, pokrovčka nismo mogli odviti!"

--

sobota, 15. oktober 2011

Vicoteka 107#

Pri spovedi
Faran:
"Oče, imel sem bližnje srečanje z neko žensko ... skoraj …"
Župnik:
"Kako to misliš ... skoraj ... sin moj?"
Faran:
"No, slekla sva se, legla v posteljo, drgnila najine intimne dele ... pa sem se pravočasno ustavil, še preden bi se lahko kaj resnega zgodilo …"
Župnik:
"Sin moj, drgnenje intimnih delov je isto kot da bi ga dal noter. Pusti to žensko, za pokoro pa zmoli petdeset očenašev in vrzi 50 v pušico za reveže .."
Naslednjo nedeljo:
Župnik:
"Sin moj, si zmolil pokoro, ki sem ti jo naložil prejšnjo nedeljo? Si izpolnil vse, kar sem ti naročil?"
Faran:
"Sem, seveda sem, oče."
Župnik:
"Nisem opazil, da bi vrgel 50  v pušico za reveže."
Faran:
"No, z bankovcem za 50  sem podrgnil po pušici, noter ga pa nisem dal. Pa saj ste sami rekli, da je drgnenje isto, kot da bi ga dal noter."


--

Vicoteka 106#

Pride Ivek k zdravniku.
Zaskrbljen je zarad žene:
"Jz nevem več kaj nej nardim! že neki časa nisma počela onih stvari, žena noče."

Zdravnik:
"Pa jo prpelte sem, da vidmo kaj ji je!"

In nasledn dan prpele Ivek svojo ženo.
Zdravnik jo sprejme in začne:
"Vaš mož mi je reku, da že neki časa niste mel spolnih odnosov. Zakaj?"

Žena:
"Ja vete gospod zdravnik, zjutraj grem v službo. Vozi me sosed Štef. Pa mi reče: 'Kaj je zdej, boš plačala za bencin AL KAJ?'  In potem morem sej vete kaj!"
Pa zarad tega pridem kasnej v službo, pa mi šef reče: 'Hočeš da te odpustim AL KAJ?' Pa morm spet vete kaj!
Pa se vračam iz službe in spet me pele sosed Štef, pa mi spet reče: 'Mi boš plačala za bencin al kaj?' In spet morm vete kaj!'
In ko pridem domov, preprosto ne morm več!"

Nato reče zdravnik:
"Pa želite, da to povemo možu, AL KAJ?"


--

Vicoteka 105#

Nekega dne se oče, mati in sin vozijo z vlakom.
Med njihovo vožnjo vlak seveda tudi na drugih postajah ustavi, sin pa med enim postankom pogleda skozi okno in reče:
"Oče, lej kok seksi bejba!"
Starša pa nista tega rada slišala in sta se odločila, da sina pošljeta v semenišče, da si take bedarije spravi iz glave.
Po prevzgoji se nekega dne spet skupaj vozijo z vlakom in ko se ta ustavi, pa sin spet pogleda skozi okno in reče:
"Oče, lej kok seksi prometnik!"


--

Vicoteka 104#

Kaže prijateljica prijateljici:
- Napisala sam pesmu o seksu.
- Ozbiljno? Da čujem.


- Ustanem rano,
  idem na posao,
  radim,
  pojedem nesto,
  opet radim,
  idem kući,
  spavam
  i opet tako...


- I dobro, a gde je tu seks? ..
- Pesma se zove "Jebeš takav život



--

torek, 11. oktober 2011

Življenje brez elektrike

Bi bilo življenje brez električne energije takšno:



Če želimo ohraniti naše okolje, moramo skrbno in varčno ravnati z našimi preostalimi viri energije.


--

ponedeljek, 10. oktober 2011

Zanimiva telovadba sredi mesta




--

Vicoteka 103#

Nekega dne je učiteljica v razredu govorila o poroki.
Učiteljica:
"Kakšno ženo bi ti imel rad, Janezek?"
Janezek:
"Rad bi imel tako kot je luna."
Učiteljica:
"O, kakšen izbor ... ali bi rad, da je tako lepa in hladna kot luna?"
Janezek:
"NE!  Želim, da bi prišla zvečer in izginila zjutraj!"



--

Vicoteka 102#

Mujo piše dnevnik

"Ova kiša pada već danima.   Fata je skroz depresivna zbog toga, samo stoji i  gleda kroz prozor! Ako kiša nastavi padat još koji dan, morat ću Fatu pustit u kuću!"

--

četrtek, 06. oktober 2011

Smešne slike #23

Neumni opisi izdelkov v naših trgovinah











--

8 do 10-letni mulčki špilajo Enter Sandman (Metallica)

Adele - Set Fire to the Rain



Besedilo:

Smešne slike 22#

Grafit..



Smešne slike 21#

Zelo kratka zgodbica za lahko noč.....


torek, 04. oktober 2011

Robotski ptič, ki leti enako, kot pravi

Uredba Komisije (EU) 313/2011 - Posvoji Grka

Na podlagi določb Uredbe Komisije (EU) 313/2011 je dana možnost državljanom ostalih držav članic EU, da POSVOJIJO enega ali več Grkov.

Mesečni strošek posvojitve je EUR 500,00.

Grk bo delal za vas vse tisto, za kar vi nimate časa.
Spal bo do enajstih. Šel bo namesto vas na kavico ali cigareto.
Po kosilu si bo privoščil siesto, zvečer bo namesto vas šel v kavarno ali bo gledal televizijo.
Za dodatnih 50 EUR se bo namesto vas sprehajal po Facebooku in ostalih socialnih omrežjih.
(Jaz sem že posvojil enega in sem prost, tako da lahko delam od jutra do večera!)

PS: vplačila bodo nakazana s posredovanjem Komisije

ponedeljek, 03. oktober 2011

The Stampede - Biting Elbows

Insane Office Escape (hud videospot)

Za kaj uporabiti ponošeno moško srajco



Klemen Slakonja alias Bono (U2) - Twelve (s slovenskim besedilom)



Jim gre že na bolje
ali je še vse po starem?
Sosednji državi sta v sporu
za katerega sta krivi sami.

Hrvati so dejali:
"En človek, en avto,
to je vse kar potrebujejo, tako majhni so
Eno morje, ki ga ne delimo.
Pustite ribe nam,
vi pa kar smučajte, Janezi!"

Slovenci so bili razočarani,
neokusne šale so letele iz njihovih ust.
Oboji se prepirajo za delček morja,
v katerem se kit ne more niti obrniti.

Nocoj še ni prepozno,
da bi zabrisali politike v morje.
Vse tiste, ki so krivi za nastalo situacijo,
zaradi katere so vsi znova in znova prizadeti!

Slovenci so dejali:
"Blokirajmo jim vstop v EU,
pa naj se norčujejo iz naše velikosti!
Blokirajmo jim vstop v EU,
vstop v raj.

Modelujte nas za vstop,
pa vas spustimo naprej!
Naj se naše prijatetljstvo končno začne.

Pomagajte nam reševati evro,
če želite, vam damo Đura.

En golob miru, ja, spusti enega goloba
Gianni Rijavec, prosim!
Eno življenje, drug z drugim,
sestre, bratje!

Eno življenje evrovizijske slave,
podelili si bodo dvanajst točk,
podelili si bodo dvanajst točk.

Ne zgolj ene, temveč vseh dvanajst.