Lojze se ga je v gostilni nalil, da ni mogel niti dihati več. Zvrnil se je pod mizo in ko je hotel vstati, je takoj padel nazaj.
Po vseh štirih se je zvlekel do vrat in si mislil:
"Samo da pridem do svežega zraka, pa bo bolje."
Na prostem je globoko zadihal, malo se mu je nehalo vrteti in spet se je poskusil postaviti na noge. In spet se je zvrnil, kot je bil dolg in širok.
"Prekleto, ne gre in ne gre. Še malo se bom splazil proti domu, morda mi bo sprehod po svežem zraku kaj pomagal…"
Nekaj časa se je plazil in potem spet skušal vstati. Takoj ko se je malo dvignil, je spet zgrmel po tleh. Tako se je revež nekako priplazil do doma, odklenil vrata in splezal do spalnice. Tam je splezal na posteljo, še preden pa je dobro sedel, je spet zgrmel po tleh. Besen se je splazil do dnevne sobe in zaspal kar na tleh, vmes pa ves čas ugotavljal, kako grozovito se ga je napil.
Zjutraj je v dnevno sobo prišla žena in mu očitajoče rekla:
"Včeraj si se ga pa na smrt nalil."
"Kako pa veš?"
"Iz gostilne so telefonirali, da si tam pozabil invalidski voziček."
Ni komentarjev:
Objavite komentar