Jaz pa ne bom šel v penzijo niti pri 43 letih delovne dobe (niti pri 65 letih). Bom vztrajal vsaj do 78 leta. Ker bom sproti pozabljal, bom srečen. Vsak delovni dan bo nekaj resnično novega. Ljudje bodo veseli, ker bom počasen in jih ne bom poslušal, ali pa tudi, če jih bom, bom sproti pozabil, kaj so rekli. Normo bom naredil, če jo bom zmogel, če pa je ne bom, tudi prav, ker me itak ne bodo mogli odpustiti brez mojega soglasja. Še prosili me bodo, da grem v penzijo, a se ne bom dal. Plača bo dobra, boljši kot penzija, ki je sploh ne bo čez nekaj let. In vsi me bodo pustili na miru, ker jih bo strah, da me ne bi razburili pri mojih letih, da se mi ne bi kaj zgodilo. Oh, kako luštno bo. In na WC bom lahko hodil vsako uro po 20 min (zaradi prostate). In če se mi ne bo dalo na šiht, bom že kaj našel pri mojih letih, da bom dobil bolniško, ki bo še vedno boljša kot penzija. Že vnaprej se veselim.
Hvala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar