Razlika med letom 1970 in 2010

Scenarij 1:

Janezek in Markec se po šoli stepeta.

1970   Zberejo se firbci. Janezek zmaga. Janezek in Markec si sežeta v roke in postaneta dosmrtna prijatelja.

2010   Pokličejo policijo, ki aretira Janezka in Markca. Obtožijo ju fizičnega napada, oba izključijo, čeprav je Markec izzval spopad. Oba otroka morata obiskovati program za preprečevanje nasilja cele 3 mesece. Šolski odbor skliče sestanek za vključitev programov proti nasilju v redno prakso.

Scenarij 2:

Dejanček je nemiren v razredu in moti ostale sošolce.

1970   Dejančka učiteljica pošlje k ravnatelju in ta mu da nekaj vzgojnih. Vrne se v razred, kjer potem sedi mirno in ne moti pouka nikoli več (no, vsaj nekaj dni).

2010   Dejančku dajo velike količine Ritalina - šibka verzija sintetičnega kokaina z primesmi. Testirajo ga za ADHD (primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti). Dejančkovi starši začno dobivati invalidnino in šola dodatno državno subvencijo, ker ima Dejanček razvojno motnjo. Dejanček čez nekaj časa postane zombi.

Scenarij 3:

Franci ima glavobol in vzame nekaj aspirinov s seboj v šolo.

1970   Franci dobi od učiteljice kozarec vode, da lahko popije aspirin.

2010   Učiteljica pove šolskemu psihologu, ta ravnatelju in ta pokliče policijo. Francija izključijo iz šole zaradi posedovanja prepovedanih

drog. Pri Franciju doma naredijo racijo.

Scenarij 4:

Mali Joško razbije okno na sosedovem  avtomobilu in zato ga njegov oče da čez koleno, nakar sledi prašenje  tazadnje.

1970   Joško je naslednjič bolj pazljiv, zraste normalen, gre na fax in postane uspešen podjetnik.

2010   Joškovega očeta aretirajo zaradi zlorabe otrok. Joška dajo v rejniško oskrbo, čez čas pristane v lokalni tolpi. Psiholog s socijalnega prepriča Joškovo sestro, da je bila v zgodnjem otroštvu zlorabljana tudi ona in njun oče je pečen - 3 leta na Dobu. Po pritožbi tožilca in nešteto člankih v Slovenskih novicah, 24 ur, mu kazen spremenijo na 5 let zapora brez možnosti pomilostitve.

Scenarij 5:

Mihec izprazni nekaj petard v prazno pločevnko Fante in z njo razstreli mravljišče.

1970   Mravlje umrejo.

2010   Pokličejo policijo, vojsko in antiteroristično enoto. Mihca obtožijo terorizma, SOVA pridrži in vzame pod drobnogled starše, ostale otroke odpeljejo neznano kam, zaplenijo računalnike. Mihčev oče pristane na listi potencijalnih teroristov in nikoli več ne sme sesti na letalo.

Scenarij 6:

Duško pade med igro in si odrgne kolena. Medtem, ko joče, pride njegova učiteljica in ga poboža, objame v tolažbo.

1970   Duškotu je takoj bolje in nadaljuje z igro.

2010   Učiteljico obtožijo, da je seksualna lovača in pedofilka. Vržejo jo iz službe, dobi 3 leta zapora. Po pritožbi tožilca in nešteto člankih v Slovenskih novicah, 24 ur, zadeva konča na evropskem sodišču. Duško mora 5 let obiskovati terapevta.

Naše zdravstvo

Pragmatik 

 

07. september 2010 ob 10:38:36

 

Tudi sam sem zdravnik in sem dezural v javnem zavodu, pa sem dobesedno dezurstvo prespal, ker sem imel najvec 2 intervenciji na noc, pa se to ni bilo nic nujnega. Sedaj sem zasebnik in sem placan po opravljenem delu: torej, ce je vec bolnikov, vec delam in vec zasluzim. Ko grem na dopust, nic ne zasluzim. Delo je transparentno in tocno se ve kaj, kdaj in koliko sem delal.

Prej v javnem zdravstvu sem vedno dobival isto placo, ne glede na to, koliko sem delal in kako dobro sem delal. Obstajali so tudi kolegi, ki so imeli zaslombo v predstojnici in tem izbrancem ni bilo potrebno delati, ker nas je nekaj drugih delalo za dva. Na moja stalna opozorila nihce ni odreagiral, ker bi sicer privilegiranci izgubili privilegije, teh pa je bilo ravno zadosti, da se ni nic spremenilo. Sistem je naravnan tako, da predstojnike nihce ne nadzira, kadruje pa se po politicni pripadnosti in ne po strokovnosti. Trend v bolnisnicah je naravnan tako, da zdravniki-izbranci delajo cim manj, mlajsi pa cim vec. Delo v ambulanti je nekaj povsem drugega, kot vizita na oddelku in potem do odhoda domov nic vec. Glas najbolj obremenjenih in najslabse placanih zdravnikov se ne slisi, najbolj glasni pa so tisti, ki tudi najvec zasluzijo.

Dezuranje se je vedno splacalo, saj sem s spanjem v bolnici dobil pol ali se vec place, sploh ob nedeljah in praznikih. In tocno to je problem. Zdravniki si z dezuranjem popravljajo place in od tega vira dohodka enostavno ne odstopijo. Zanimivo, da ko se grejo "izobrazevat" na Bali, ali v Kenijo itd, jim to placa farmacevtska firma, potni nalog in dnevnice pa dobijo od ustanove, kjer delajo. In zdaj namesto, da bi stavkali, so namenoma izbrali umik soglasja, ker vejo, da bi v primeru stavke morali poskrbeti za stare, otroke, nosecnice in urgenco, sedaj pa jim ni treba. To je odurno, kar pocnejo kolegi in zdaj se tocno vidi, koliko jim je za zdravje in zivljenja ljudi- nic, samo denar steje. To, da krivdo zelijo zvaliti na vlado, je absurd, saj jih je Marusic pozval in jih se vedno poziva, naj se do 1.1.2011 pogajajo, ko bi sprememba placila dezurstev stopila v veljavo, pa niso zeleli, ampak izsiljujejo ze od 1.9.2010 z neracionalnim vztrajanjem pri umiku soglasja, Kustrin pa vpije "vlada nam ni ponudila nic".

In seveda se oglasajo tisti, ki so financno najbolj prizadeti, ker bo treba oktobra placati kredite in zimsko smucanje, a denarja ne bo. Kirurgi bi lahko svoj poziv naslovili na lastne kolege in apelirali, naj spet zacnejo dezurati, ne na vlado in na Fides, sicer pa nobenih apelov ni potrebno, ker lahko ze danes vsak posamezni zdravnik zamrzne umik soglasja, ce misli iskreno, pa kot kaze ostaja vse skupaj bolj na besedah, ker je zasluzek vecji motiv, kot pa ogrozujoce stanje zdravstvenega sistema.

Zanimivo je tudi to, da navkljub nedezuranju, doloceni anesteziologi lahko popoldan delajo kot samoplacniki pri samoplacniskih operacijah in se jim splaca za denar odpeljati iz Ljubljane v Izolo, v javnem zdravstvu pa ne morejo delati nadur, ker so umaknili soglasja. Zanimivo je tudi to, da se dr. Kustrin, ki je anestezilog, v casu umika soglasja vsakodnevno pojavljata na TV, namesto, da bi delal. Zdravniki lahko nemoteno delajo tudi v popoldanskih zasebnih ambulantah, dopoldan v javnih zavodih pa velja umik soglasja... in teh anomalij je ogromno, skupni imenovalec pa je zasluzek.

Spomnim se tudi vec debat in pomislekov drzavljanov, da tujih zdravnikov ne zelijo, ker jim ne zaupajo- bojda slovenski drzavljani ne razumejo hrvascine ali srbskega jezika, torej zelijo zdravnika, ki obvlada knjizno slovenscino, ne glede na kvaliteto.

Kolegov absolutno ne podpiram in trgovanje z zdravjem drzavljanov je zame nekaj nesprejemljivega, sploh, ko za talca vzamejo celotni zdravstveni sistem in izsiljujejo zgolj zaradi denarja. Pa da ne bo pomote: obstaja izredno veliko postenih in dobrih zdravnikov, ki socustvujejo z bolniki, a se njihov glas ne slisi. Dokler zdravniki sami ne bodo ocistili svojih vrst in bodo kolegialno scitili nekaj monopolistov v lastnih vrstah, ne bo sprememb.

Marusic je prvi minister, ki je koncno stopil na rep monopolnih zasluzkarjev in v tem ga v celoti podpiram.

Najden je krivec za poplave v Sloveniji 2010

Koliko znaša mesečna plača?

Pride delavec Jože v šefovo pisarno in potoži:

"Šefe, a ne bi bil že čas, da mi povišate plačo? Saj delam pri vas že deset let za 800 evrov na mesec..."

Šef se zasmeje nalije Jožetu kozarček slivovke in začne:

"Poglej, Jože. Res zaslužiš 800 evrov na mesečno, kar je 9600 na leto. Ampak leto ima 365 dni. Od tega je 52 sobot in 52 nedelj. Pa imava le še 261 dni. Potem imaš še 28 dni dopusta in 5 dni si na bolniški, ostane le še 228 dni. Dan ima sicer 24 ur, ampak ti delaš le 8 ur, torej tretjino dneva, kar znese 76 dni. Če računava še 13 praznikov, ki so dela prosti. Ostane le še 63 dni, kar je le dva dneva več, kot dva meseca dela na leto. No in kaj več še hočeš za dvomesečno delo? Saj zaslužiš skoraj 4800 evrov za mesec dela!"

Zen budizem

1. Ne hodi za mano, ker ni nujno, da bom vodil. Ne hodi pred mano, ker ni nujno, da bom sledil. Ne hodi poleg mene, ker je steza ozka ... - pravzaprav, odj... in me pusti pri miru! 

2. Sex je kot zrak. Ni tako zelo pomemben, vse dokler ne ostaneš brez. 

3. Nihče ne posluša, dokler ne prdneš. 

4. Vedno se zavedaj, da si nekaj posebnega. Tako kot vsi ostali. 

5. Nikoli globine vode ne preverjaj z obema nogama hkrati. 

6. Če misliš, da nikomur ni mar, ali si živ ali mrtev, izpusti plačilo nekaj obrokov kredita in vse ti bo jasno. 

7. Preden nekoga kritiziraš, prehodi kilometer v njegovih čevljih. Na ta način boš v njihovih čevljih kilometer oddaljen, ko boš razglašal kritiko. 

8. Če ti prvič ne uspe, potem padalstvo ni zate. 

9. Daj človeku ribo in imel bo hrano za en dan. Nauči ga loviti ribe in cel dan bo sedel v čolnu in pil pivo. 

10. Če si nekomu posodil 20 EUR, potem pa te osebe nisi videl nikoli več, se je verjetno splačalo. 

11. Če govoriš resnico, se ti ni treba ničesar zapomniti. 

12. Nekatere dni si pes, druge si drevo. 

13. Ne skrbi, čudno se zdi samo prvič. 

14. Dobra odločitev je posledica slabe izkušnje ... in večina takih izkušenj je posledica slabih odločitev. 

15. Zaprta usta ne zberejo hrane. 

16. Obstajata dve čudoviti teoriji, kako se prepirati z žensko. Nobena ne deluje. 

17. Roko na srce, kadar se ustnice premikajo, se ne naučimo kaj dosti. 

18. Izkušnje so nekaj, česar ne dobiš vse do trenutka po tem, ko si jih potreboval.

 

19. Rodili smo se goli, mokri in lačni in takoj smo jih dobili po riti ... in potem so šle stvari samo še na slabše. 

20. Nikoli, pod nobenimi pogoji, ne vzemite uspavalne tablete in poživila isti večer.

 

21. Ko ste se rodili, ste zajokali ... in vsak naslednji dan vam pove, zakaj.

Moji pokojninski načrti....

Jaz pa ne bom šel v penzijo niti pri 43 letih delovne dobe (niti pri 65 letih). Bom vztrajal vsaj do 78 leta. Ker bom sproti pozabljal, bom srečen. Vsak delovni dan bo nekaj resnično novega. Ljudje bodo veseli, ker bom počasen in jih ne bom poslušal, ali pa tudi, če jih bom,  bom sproti pozabil, kaj so rekli. Normo bom naredil, če jo bom zmogel, če pa je ne bom, tudi prav, ker me itak ne bodo mogli odpustiti  brez mojega soglasja. Še prosili me bodo, da grem v penzijo, a se ne bom dal. Plača bo dobra, boljši kot penzija, ki je sploh ne bo čez  nekaj let. In vsi me bodo pustili na miru, ker jih bo strah, da me ne bi razburili pri mojih letih, da se mi ne bi kaj zgodilo. Oh, kako luštno  bo. In na WC bom lahko hodil vsako uro po 20 min (zaradi prostate). In če se mi ne bo dalo na šiht, bom že kaj našel pri mojih letih, da bom dobil bolniško, ki bo še vedno boljša kot penzija. Že vnaprej se veselim.

Hvala. 

Kako Evropo vidi...

Francija:

Nemčija:

Bulgarija:

Združeno kraljestvo:

Italija:

Pokojninska reforma - kraja stoletja v višini 100.000 EUR po posamezniku!

Pokojninska reforma - kraja stoletja v višini 100.000 EUR po posamezniku!

Ali - za kako butaste nas imajo?

Minister Svetlik nas poskuša prepričati, da je delo do 65 leta starosti nuja, saj drugače pokojninski sistem ne bo vzdržal. S svojim predlogom pa bo vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno odtujil v povprečju skoraj 100.000 EUR.

Že pred časom sem dokazoval in dokazal, da tisti, ki prejema plačo v višini 1.000 EUR neto, odvede mesečno skupaj s podjetjem 370 EUR za pokojninsko blagajno in bi samo ob polaganju na banko po 35 letih delovne dobe prejemal 80% plače v obliki obresti, glavnica pa bi ostala nedotaknjena.

Ob tako glasni napovedi pokojninske reforme in negodovanju ministra Svetlika, da je trenutno stanje nevzdržno, sem se poigral s statistiko in napovedmi ministra svetlika:

1. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je 74,1 leto (po podatkih statističnega urada iz leta 2008)
2. Upokojevali bi se pri 65 letih po približno 40 letih delovne dobe
3. Povprečna pokojnina (po podatkih SPIZ - dec. 2008) je znašala 602,90 €
4. Povprečna neto plača v RS (po podatkih SURS - dec. 2008) je znašala 938,66 €
5. Seštevek prispevkov zaposlenega in delodajalca (na 938,66€) za SPIZ znaša 342,50 €

Sedaj pa nam ostane le izračun po zdravi pameti, pri čemer se zanašam na statistične podatke in sledi:

V 40 letih (torej do 65 leta starosti) vplačamo 342x12x40 = 164.160 € za pokojnino.
Pokojnino potem v povprečju prejemamo 9,1 leto torej 602,90 x 12 x 9,1 = 65.836,68 €
Razlika med vplačanim in dobljenim ob upoštevanju statističnih podatkov pa je 98.323,32 €.

Vprašanje Svetliku in vsem, ki kimajo k pokojninski reformi torej glasi:

Kaj nameravate storiti z 98.323,32 €, ki jih vsak zaposlen v Sloveniji preplača v pokojninsko blagajno.

Dovolj je, da nas imate za norca z drugimi »presvetlimi« prebliski, zato Vas prosim, da nam ne odtujite še skoraj 100.000 EUR vsakemu ki (obvezno) vplačuje v pokojninski sistem!!!

Upam, da sem navedel 98.323 razlogov, zakaj smatram, da je pokojninska reforma le dodaten način polnjenja državne blagajne iz katere se potem plačujejo neracionalni projekti gospodarskih botrov političnih veljakov in da ni prav nobenega opravičenega razloga zanjo, saj že sedaj vplačujemo preveč, kar vidno bremeni tako podjetja, kot posameznike.

avtor: Igor Juršič, Ruše

 

 

Lahko samo še dodamo;

BANDA!!!

Posledica ekonomske krize