Članek v priponki , ki bi ga moral prebrati vsak, ki kdajkoli zaide v
Ljubljanske lekarne.
...o tem, kako želja po denarju in prevladi neusmiljeno tepta etična
načela farmacevtske stroke..
Zgodbe, ki se odvijajo ob pultih Ljubljanskih Lekarn dan za dnem,
številnim farmacevtom ne pustijo več mirnega spanca...tudi meni ne.
Strašanski občutek slabe vesti, nemoči, krivde...zaradi ravnanj, ki
jih moramo delati pod prisilo. Dva "velika" gospoda v članku sta do
potankosti dorekla stvari; v šahu tako držita tiste ljudi, na katere
se je bilo še nedolgo nazaj moč zanesti in ki so se z vsem bitjem
trudili delati v dobro bolnika oz. obiskovalca lekarn.
Iz prve roke bi, vas bralec, rada opozorila: v Lekarni Ljubljana vas
zlorabljamo, izkoristimo vaše zaupanje. Ko nam zaupate težavo, moramo
mi iz tega iztržiti čim več. Tako je. Tako nam je "ukazano". Od tega
je odvisna moja plača, ker če ne bom na mesec prodala določene
količine določenega zdravila, ki se vam nasmiha iz kataloga, bom
poklicana na razgovor in kaznovana z nižjo plačo. Možno je celo, da bo
moje ime zakrožilo po interni pošti Lekarn Ljubljana. Kot nekakšen
način sramotenja, ker sem spodleteli primer indoktrinacije. Kolikokrat
se je zato že zgodilo, da sama kupim večje število škatel tistega
zdravila, ki bi ga sicer morala vljudno "vsiliti" bolniku, in potem
zdravilo na primeren način uničim. Tako je namreč zame lažje, ker na
tak način ne grem preko svojih načel.
Kodeks lekarniške deontologije namreč pravi:
- Farmacevt je pri opravljanju svojega poklica v mejah svoje
strokovne usposobljenosti in v skladu z zakonom samostojen in
neodvisen ter za svoje delo odgovoren pred svojo vestjo, bolnikom in
družbo.
- Farmacevt je osebno odgovoren za zdravila, ki jih je vročil
brez recepta.
- Farmacevt lahko, v interesu zdravja bolnika, odkloni izdajo
zdravila.
- Farmacevt mora v mejah svoje strokovne usposobljenosti in
pristojnosti preprečiti napačno zdravljenje.
Verjetno bo ta mejl zakrožil tudi izven meja Ljubljanskih lekarn.
Kolegi z drugih koncev Slovenije pravijo, da v svojem poklicu še vedno
uživajo. Da so na voljo bolniku, da mu ta lahko zaupa svojo težavo in
da se lahko pogovorijo z njim, mu svetujejo...mu svetujejo celo to, da
je zdravilo pri njegovi težavi odveč. Ker to je naloga
farmacevta...nadzor nad uporabo zdravil...zagotavljanje smotrne uporabe
zdravil.
Pri nas v Ljubljani žal ni več tako. Alternativa so le še zasebne
lekarne, na katere smo se farmacevti iz javnih lekarn še do nedavnega
jezili, zdaj jim dobesedno zavidamo. Še vedno lahko namreč opravljajo
svoj poklic častno, v vsej njegovi plemenitosti.
Farmacevtka
Ni komentarjev:
Objavite komentar