Vicoteka #347

Kriminalist pride h kmetu, da bi preiskal njegovo posest. Kmet mu pravi, da lahko pregleda vse, razen zadnjega dela vrta. Kriminalist mu pokaže značko in pravi:

“Vidiš to značko? S to značko lahko počnem karkoli in ti mi ne moreš nič preprečiti!”

Čez nekaj minut se kriminalist začne dret... ker beži pred razjarjenim bikom.

Kmet odvrže orodje, steče k ograji in se zadere:

“Značko, značko ... značko mu pokaži!”

* * *

Ameriški vojak, ki je bil videti zelo utrujen je hodil po celotni dolžini zelo natrpanega vlaka in in iskal prost sedež vendar je na edinem prostem sedežu sedel koder (pudl) dobro oblečene Francozinje srednjih let ...

Tako vojak, truden od bitk, vpraša:

"Gospa, a lahko vzamem ta sedež?"

Francozinja samo glasno pihne, in reče tako v zrak, nikomur specifično:

"Američani so tako nesramni. Kaj on ne more videti, da moj mali Fifi uporablja sedež."

Vojak skomigne z rameni in se še enkrat sprehodi po celotni dolžini vlaka, vendar je še vedno edini sedež na razpolago tisti na katerem je sedel pes.

"Prosim, gospa. Smem sesti? Res sem zelo utrujen."

Francozinja, z nosom v zraku, spet pihne:

"Ne samo, da ste Američani nesramni, ste tudi arogantni!"

Tokrat vojak ni rekel niti besede, samo pobral je malega psa, ga vrgel skozi okno vlaka, in sedel.

Ženska je zacvilila:

"Nekdo naj brani mojo čast! Tega Američana je treba postaviti na svojo mesto!"

Angleški gentleman, ki je sedel v neposredni bližini in je bil priča celotni epizodi se obrne na vojaka in pravi:

"Gospod, vi Američani, se zdi, da ste nagnjenji k početju napačnih stvari. Držite vilice v napačni roki, vozite svoje avtomobile na napačni strani ceste. In zdaj, gospod, se zdi, da ste vrgli napačno kuzlo skozi okno."

* * *

Passenger in 1st Class, to a Sexy Gorgeous Air Hostess:

“What is your name?”

Hostess:

“Angela Benz, Sir!”

Passenger:

“Lovely name. Any relation with Mercedes Benz?”

Hostess:

"Yes Sir, same price".

* * *

Pride Mujo direkt z gradbišča k zdravniku:

''Gospod doktor, čist sem zaprt, cel teden že ne morem srat, nič ne gre iz mene...''

Doktor ga pregleda, pol mu pa reče:

''Daj Mujo hlače dol in se prepogni čez mizo.''

Mujo to naredi, doktor pa vzame en velik kol in ga z vso močjo užge po tazadnji:

''Evo Mujo zdaj pa pejt na WC...''

Pride Mujo čez pol ure ves srečen in olajšan nazaj k zdravniku:

''Uh gospod doktor tole je pa res pomagal, takoj sem se lahko olajšal. Imate še kakšen nasvet zame kako v prihodnje, da ne bom več zaprt?''

''Ja, ne se več brisat z žaklji od cementa...''

* * *

Človek pride k zdravniku:

"Kaj lahko naredim, moje žene spolno ne privlačim več?"

Zdravnik:

"Tu imate ene tablete, po večerji ji dajte eno v pijačo in navalila bo na vas."

Človek tako naredi in za vsak slučaj še sam vzame eno tableto.

Čez pol ure je žena vedno bolj vznemirjena, končno pride do njega, ga objame

in z drhtečim glasom pravi:

"Jaz... potrebujem... moškega!"

On odvrne:

"Jaz... tudi!"

* * *

Čovjek izađe na ulicu i mahne taksiju. Istog momenta taksi se zaustavlja pored njega, otvaraju se vrata, a taksist kaže:

“Savršen tajming! Isto kao Miloš.”

Putnik:

“Tko?”

Taksist:

”Miloš Đumić... To je čovjek koji je uvijek sve radio u pravo vrijeme. Baš kao što sam ja naišao upravo kada ste vi digli ruku, tako se Milošu sve u životu dešavalo u savršeno vrijeme.”

Putnik:

“Nitko nije savršen.”

Taksist:

“To ne važi za Miloša Đumića. Bio je izvanredan atletski građen tip. Mogao je osvojiti Grand Slam u tenisu. Mogao je igrati golf sa profesionalcima. Pjevao je kao slavuj, plesao je kao zvijezda sa Broadway-a, a da ste ga čuli kako svira klavir! Bio je nevjerojatan momak.”

Putnik:

“Izgleda da je stvarno bio izvanredan čovjek.”

Taksist:

“Aa, nije to ništa, ima još! Pamtio je kao kompjutor. Pamtio je svačiji  rođendan. Znao je sve o vinima, koje jelo naručiti i kojom vilicom ga jesti. Mogao je da popravi sve. Ne kao ja. Ja zamijenim osigurač, a pola ulice ostane bez struje. Ali Miloš Đumić je sve radio kako treba.”

Putnik:

“Pa stvarno je bio nevjerojatan!”

Taksist:

“Uvijek je znao najbrži put kroz prometnu gužvu. Ne kao ja, ja se uvijek zaglavim, ali Miloš nikad nije pogriješio i uvijek je znao kako postupati sa ženama.

Nikada im nije proturječio, čak i kad nisu bile u pravu... uvijek je bio savršeno obučen, a cipele su mu uvijek bile savršeno izglancane. Bio je savršen čovjek! Nitko se ne može usporediti s Milošem Đumićem.”

Putnik

“Interesantan lik. Kako ste ga upoznali?”

Taksist:

“Ja ga nikada nisam sreo. Umro je, a ja sam se oženio njegovom jebenom udovicom…”

--