vir: via e-mail
CERKVENO BOGASTVO JE KRVAV DENAR
»Koliko je fabula o Kristusu pomagala Nam in Našim, je poznano.«
Papež Leo X. 11) str.142
»Cerkev je največja korupcija, kar si jih je mogoče zamisliti.«
Nietzsche 11) str. 263
»Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju,
polnimo vrče z zlatom in nič nam ni dovolj.«
Škof Heronim 11) str. 76
Osnova KRVAV DENAR
Cerkveno bogastvo je
krvav denar – na tej osnovi
gradijo vsi, ki cerkvi dajejo denar.
Kako je cerkev prišla do neizmernega bogastva?
Resnico o tem najdemo zakrito v mnogih debelih knjigah. V tej majhni brošuri smo zbrali najpomembnejša dejstva in jih sestavili skupaj.
VSEBINA:
BOGASTVO VATIKANA
ZLATO
AKCIJE
KONCERNI
ZEMLJIŠČA
MESTA/NEPREMIČNINE
SUPER BOGATI OD SUŽENJSTVA
TLAČANSTVO
BLAGOSLAVLJANJE & TITULE
TRGOVINA Z ODPUSTKI
ROPARSKI UMORI
INKVIZICIJE IN SEŽIGANJA ČAROVNIC
PONAREJANJE LISTIN
PRIDOBIVANJE DEDIŠČINE NA NEPOŠTEN NAČIN
DESETINA
PRODAJANJE FUNKCIJ
UMORI
STRANSKI PRIHODKI
PROSTITUCIJA
SUBVENCIJE
»Ljudstvo krava molznica«
------------------------------------------
Navedba virov
----------------------------- BOGASTVO VATIKANA -----------------------------
ZLATO
Vatikan razpolaga z drugim največjim bogastvom v zlatu na zemlji
Italijanski časopis »Oggi«1 je ocenil Vatikanovo bogastvo v zlatu na osnovi »izrednih informacij« za tistim ZDA kot drugo največje na svetu: 7000 milijard lir = 3.500.000.000 eurov. V primerjavi s tem znaša vrednost bogastva v zlatu italijanske države »samo« 400 milijard lir. To je bilo leta 1952. Kako veliko neki je Vatikanovo bogastvo v zlatu danes? Če temu prištejemo povečanje vrednosti, bi bila vrednost zlata danes 63% višja. Ob prodaji bi lahko Vatikanovo bogastvo v zlatu, odvisno od trenutka odprodaje, prineslo do 650% dobička. Potem se vprašamo:
Kako je Vatikan prišel do te neizmerne posesti v zlatu?
Odgovor najdete na naslednjih straneh
1 Navedba virov na koncu
----------------------------- BOGASTVO VATIKANA -----------------------------
Akcije
Vatikan igra poker z enormnimi finančnimi rezervami na Wallstreetu
»Zunanje finančne rezerve Vatikana so namreč koncentrirane na Wallstreetu. Že leta 1958 naj bi celotna posest akcij in drugih udeležb kapitala cerkvene centrale znašala približno 50 milijard DM.« 4) str. 153
Ta številka naj bi medtem, kot se domneva, narasla na precej več kot 100 milijard eurov.
Kako je Vatikan prišel do te ogromne posesti v akcijah?
Odgovor najdete na naslednjih straneh
----------------------------- BOGASTVO VATIKANA -----------------------------
Koncerni
Vatikan je »največji verski gospodarski koncern«
»Vatikan je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran v številnih podjetjih na področju nepremičnin, plastike, elektronike, jekla, cementa, tekstila, kemije, živil in gradbeništva.« 3) str. 244
Vatikanu pripadajoča firma Italgas ima filiale v 36 italijanskih mestih. Vatikan ima prste zraven pri bitumenu, železu, destilatih, pitni vodi, plinskih štedilnikih, industrijskih pečeh itd. Od približno 180 italijanskih kreditnih institutov najmanj ena tretjina razpolaga z vatikanskim denarjem. 3) str. 244
Vatikan poseduje vrsto vplivnih rimskih bank in je soudeležen v Evropi, Severni in Južni Ameriki pri velikem številu gigantskih industrijskih firm, nekatere celo skoraj v celoti pripadajo Vatikanu, kot npr. Alitalia ali Fiat. 2) str. 53
Kako je Vatikan prišel do te ogromne posesti?
Odgovor najdete v tem tekstu
----------------------------- BOGASTVO VATIKANA -----------------------------
Zemljišča
Cerkev – največja posestnica zemljišč na zahodu
Nekaj primerov:
Nemčija: Največja privatna posestnica zemljišč 34) str. 208 (ustreza polovici zvezne dežele Schleswig-Holstein 34) str. 208 ali velikosti Bremna, Hamburga, Berlina in Muenchna skupaj)
Italija: nad 500.000 ha njivskih površin
Španija: ca. 20% vseh polj
Portugalska: ca. 20% vseh polj
Argentina: ca. 20% vseh polj
Anglija: ca. 100.000 ha
ZDA: nad 1.100.000 ha njivskih površin, travniki in gozdovi niso všteti 26) str. 429
Kako je cerkev prišla do te ogromne zemljiške posesti?
Odgovor najdete na naslednjih straneh
----------------------------- BOGASTVO VATIKANA -----------------------------
Mesta
Vatikan je največji lastnik nepremičnin
- Z ozirom na ogromne posesti Vatikana ne moremo več govoriti le o nepremičninah, ampak že o mestih ali mestnih četrtih.
- Rim je npr. že do ¼ v rokah Vatikana po raziskavi Paolo Ojetti-ja v časopisu »L Europeo« z dne 7. 1. 1977. Njegov članek so brali kot telefonski imenik. Na celih straneh je naštel tisoče palač, ki delno pripadajo ordenu nun in menihov. 5)
- Novinar Ojetti je delal raziskovo tudi v italijanskem mestu Verona. Natisnil je plan mesta, v katerem je bila približno polovica hiš črno markiranih = last katoliške cerkve. Nakazal je, da bi lahko bile lastniške razmere v drugih mestih podobne. 5)
- To je bilo za Vatikan preveč. Za članek so navedli, da je zmeden, neodgovoren, škandalozen, antiklerikalen, nekulturen in neumen. Direktorja časopisa so takoj odpustili.
- Po 21 letih si je spet en pogumen novinar upal ponovno lotiti zadeve.
- Max Parisi je za časopis »La Padania« še enkrat delal raziskavo o lastniških razmerjih v Rimu in je v svojem članku z dne 21.6.98 prišel do zaključka, da je zdaj že skoraj 1/3 vseh hiš v Rimu v lasti Vatikana. 6)
- Te imobilije »brezmejne vrednosti« so po njegovi raziskavi na najboljših mestih: »Celotno področje od Campo dei fiori do Tibere nasproti Angelskega gradu, mimo Piazza Navona in bližnjih ulic je praktično v celoti v lasti Vatikana. Gre za nekaj manj kot polovico zgodovinskega centra.« Samo v tej coni je več kot 2500 palač. Vse te imobilije sploh niso prikazane v katastru, ker veljajo za »inozemski teritorij«. 6)
- Avtor Guarino 33) imenuje primere, kako so bili ljudje na silo izseljeni in postavljeni na cesto, čeprav je Vatikanska banka svetohlinsko drugače obljubila. Parisi sprašuje na koncu: »Kaj imata skupaj opraviti vera in 160.000 milijonska lastnina v imobilijah ? Kaj ima Jezus opraviti z … najdražjimi terasnimi stanovanji v Rimu?« 6)
- Zdaj razumemo stare prerokbe, v katerih bodo rimljanom nekega dne popustili živci in bodo prelati morali zmetati svoje kute v Tibero, da jih ne bi prepoznali…
----------------------------- CERKVENO SUŽENJSTVO -----------------------------
Krvav denar od
suženjstva
Trgovina z ljudmi in suženjstvo sta povečala premoženje cerkve,
od katerega še danes živi.
- Cerkev je od začetka podpirala suženjstvo in ga zaostrila v marsikaterem pogledu. 7) str. 524/520
Papež Nikolaj V. je trgovino s sužnji proglasil za legitimno v buli« Divino amore communiti« (Iz božanske ljubezni do skupnosti) 18. junija 1452. Zategadelj je bila trgovina s sužnji legalna in pri udeležencih ni povzročala nikakršnega pomisleka. 10) str. 101
- Papež je sam imel sužnje. Papež Gregor I. je imel stotine sužnjev na svojih posestih in priredil je zakone, ki so prepovedovali sužnjem poročiti se s svobodnimi kristjani.
- Sužnja so obravnavali kot govedo. Cerkev je sužnja obravnavala kot »cerkveno lastnino« in ta je veljala za neodtujljivo. Cerkev včasih ni ocenjevala vrednosti cerkvene lastnine v denarju, ampak v sužnjih. 7) str. 523
- Če pa so kljub temu osvobodili sužnja, je moral s svojim denarjem plačati cerkvi odškodnino. 7) (4. sinoda iz Toleda)
- Cerkev je sužnjem prepovedala delati testamente. Ob smrti sužnja so njegovi prihranki pripadli cerkvi.
Papež Nikolaj V. je 18.6.1452 trgovino s sužnji v svoji buli proglasil za legitimno, tako da je portugalskega kralja pooblastil, »… da oropa dežele nevernih, prežene njihove prebivalce, jih zasužnji in prisili v večno hlapčevstvo«.
Ker zdajšnji papež tako čudovito zbuja pozornost z »mea culpa« posebne vrste, ko namreč celotno krivdo za krvave zločine ne pripisuje cerkvi in papežem, ampak jo hoče podtakniti »sinovom in hčeram« cerkve, je tu originalni tekst – ki je milijonom Indijancev prinesel okrutno smrt – v latinščini, tako rekoč papežu za osvežitev spomina: »… invandendi, conquirendi, expungnandi et subjudandi illorumque personas in perpetuum servitutem redigendi …« 10) str. 101
Načrt zasedbe ladje pri prevozu sužnjev.
Stoletja je cerkev podpirala suženjstvo in sama imela lastne sužnje
- Po sv. Tomažu Akvinskem so bili sužnji »smotrni«. 7) str. 229
- Cerkev je storila vse, da bi obdržala suženjstvo in ničesar, da bi ga odpravila. 7) str. 520
- Škof je smel odpustiti sužnja samo, če je ponudil dva sužnja kot nadomestilo. 7) str.523
- Nezakonski otroci klerikov so bili dosmrtni cerkveni sužnji. To je veljalo tudi za najdenčke. (3. sinoda iz Toleda)
- »Sveti« Martin iz Toursa npr. (danes upodobljen v številnih cerkvah, kako deli svoj plašč), je imel 20.000 sužnjev. 7) str. 524
- Tudi samostani so imeli sužnje, tako za delo v samostanih, kot za postrežbo menihom. Tisoče ujetih Slovanov in Saracenov so kot sužnje razdelili po samostanih. 7) str. 528
- Suženjstvo je trajalo na cerkvenih posestvih in papeških posestih do 11. stoletja.
- »Ocenjuje se, da je bilo sčasoma na enega ujetega sužnja, ki je še živ prispel na afriško obalo, deset, ki so podlegli pri transportu do tja, pri čemer je od približno nadaljnjih deset devet crknilo na morski poti« 10)
- »Protestantizem je šel od začetka po istih tirnicah, potem ko je Luter teološko upravičil tlačanstvo in suženjstvo. Pozno v 19. stoletju so se evangeličanske države s teološkim dovoljenjem misijonarjev ukvarjale s trgovino s sužnji in z lovom na sužnje. 8) str.22/4) str. 150
- Prva angleška ladja za sužnje se je imenovala »Jezus«. 9) str. 179
Jezus je govoril o ljubezni do bližnjega. S početjem cerkve se tega ne da združiti.
Za tistega, ki zdaj pravi, da je bil pač takšen čas, stavek iz korana: »Če kateri tvojih sužnjev želi dokument o osvoboditvi, mu ga izdaj, če ga poznaš kot dobrega in daj mu en del svojega bogastva, ki ti ga je Bog posodil .« 7) str. 513 Torej bi tudi v »krščanstvu« lahko bilo drugače.
Trgovina s sužnji z Indijanci
- Na začetku je sam škof Rodriguez de Fosca iz Sevilje stal kot naročnik izza prodaje sužnjev. 10) str. 101
- Kolumb mu je večkrat poslal večje število Indijancev na trg s sužnji v Španijo. Samo februarja 1495 so bile štiri ladje po 500 Indijancev starosti od 12 – 35 let. 10) str. 101
- Poslovno sposobnemu Kolumbu je bila dobro znana teologija morale njegove cerkve, po kateri »je upravičeno zasužnjevanje nekristjanov z utemeljitvijo, da so pogani tako in tako obsojeni na večno prekletstvo.« 10) str. 102
Izkoriščanje ljudi s strani cerkve
------------------------ Izkoriščanje ljudi s strani cerkve ------------------------
Superbogati preko tlačanov
Tudi tlačani so takrat povečevali bogastvo cerkve, od česar še danes živi.
- Že od 4. stoletja se je pod domeno cerkve tvorila drugačna vrsta sužnjeposestništva: tlačani. 2) str. 538
- Tlačani so bili de facto izenačeni s sužnji. Niso smeli zapustiti svoje dežele in so bili nemočni izročeni velikim posestnikom, npr. kakšnemu samostanu. Z oderuškimi obrestmi so jih izsiljevali in šikanirali. Tako je nastala v veliki meri korumpirana in tiranska država prisile. Beda tlačanov je bila neizmerna. Marsikateri starši so bili prisiljeni prodati svoje otroke v suženjstvo ali v prostitucijo. 2) str. 538
- Upore so krvavo zatrli. Cerkev je stala na strani izkoriščevalcev in je pridigala o ponižnosti ter pokorščini. 2) str. 544
- Cerkev je bila (in je ) največja veleposestnica Evrope. Samostan Fulda je npr. imel 15.000 podeželskih posestev. Samostan St. Gallen je razpolagal z dva tisoč tlačani. 14) sl. 6 str. 240
--------------------------------------- CERKVENE TAKSE ---------------------------------------
Superbogati preko blagoslovov in titul
Tudi prodaja blagoslovljenih pisem, titul, avdienc itd. še danes povečuje bogastvo cerkve
Cenik Vatikana (leta 1990)
- DM 5.000,- za blagoslov z listino z osebnim papeževim podpisom
- DM 30.000,- za privatno avdienco s papežem, vključno video
- DM 50.000,- prispevek za častni doktorski naziv
- DM 120.000,- prispevek za orden (ordenska zvezda za veliki križ ordena sv. Gregorja)
- DM 300.000.- za baronski naziv
- DM 2.500.000.- za povzdignjenje v knežji stan 1
- DM 50.000,- za stroške procedure npr. velikonočne maše
- Od ca. 100.000,- evrov (povprečno ca. 250.000,-) stanejo tudi postopki za svetnike. Samo premožne družine ali ordenske skupnosti si lahko privoščijo tako drag postopek. 4) str. 299 Samo od 464 proglasitev za svetnike (več kot v 400 letih poprej) zdajšnjega papeža je v blagajne Vatikana lahko steklo ca. 116.000.000,- evrov. 36) str.165
----------------------------------- TRGOVINA Z ODPUSTKI -----------------------------------
Superbogati od trgovine z odpustki
Več kot 1 milijardo guldenov naj bi preko trgovine z odpustki steklo v Rim. To je del cerkvenega premoženja – še danes.
- Papež Sixtus IV. je leta 1467 odločil, da delovanje cerkvenih odpustkov velja tudi za revne duše v vicah. 11) str. 144
- Zato so samostani jemali denar za opravljanje molitev, da bi se namreč umrli morali manj časa cvreti v vicah.
- Papež je tudi odločil, da kdor ne zmore na romanje v Rim za popoln odpustek, prav tako prejme popoln odpustek, če papeškemu zastopniku plača zgolj 1/3 potnih stroškov. Na tisoče jih je tako storilo. 15) str. 347
- Papež Leo X. je menil, da bodo revni težko deležni tega blagoslova, ker nimajo denarja in bi morali zato shajati brez tolažbe. 2) str. 538
- Odpustke ponujajo še danes, v 21. Stoletju (!). »Jubilejnega leta 2000« so pri vstopanju skozi različna vrata nudili odpustke.
- Po Corvinovih raziskavah naj bi s pomočjo trgovine z odpustki v 600 letih obstoja steklo v Rim okrog 1 milijarde guldenov. 15) str. 348
-------------------------------- TRGOVINA Z ODPUSTKI --------------------------------
Odpustek za umor in uboj
Posebno gnusna je trgovina z odpustki, ko cerkvi ne gre samo za finančno obogatitev, ampak ljudi napeljuje na morjenje in ubijanje, da bi hitreje prišli v nebesa …
- Tako je Martin Luter obljubil prostor v nebesih vsakemu vojaku, ki bo ubil kmeta v vojni proti upornim kmetom in bo tudi sam izgubil življenje. ( Primerjamo lahko z obljubami islamskim samomorilskim atentatorjem) 31)
- Papež Inocenc III. je obljubil dveletni odpustek vsakemu udeležencu križarskega pohoda na Albižane. Tako se je zbrala armada 200.000 mož, da bi napadli mestece Beziers. Ne oziraje se na starost, spol in religijo so pobili skoraj 20.000 ljudi. Celo ženskam in otrokom, ki so se zatekli v cerkev, niso prizanesli. Nazadnje so mesto požgali. 16)
- Da bi dobila dovolj vojščakov za križarske pohode, je cerkev privabljala z rigoroznimi odpustki. Za en bojdašnji prostor v nebesih je bilo umorjenih na tisoče in tisoče ljudi. Lahko se vprašamo, kateri hudič bi kot »bog« rad imel okrog sebe bitja s tako krvavo »vstopnico«?
---------------------- ROPARSKI UMORI INDIJANCEV ----------------------
Krvav denar od roparskih umorov
Nešteto ljudi je bilo ubitih pri osvajanju Amerike – predvsem zaradi zlata.
To zlato je še danes del katoliške cerkve.
- S prvim zlatom kot plenom iz Južne Amerike je dal papež Aleksander VI. v Santa Maria Maggiore v Rimu okrasiti in opremiti strop s simbolom svoje družine. 10) str. 115
- Omembe vreden del krvavega zlata in srebra se je stekal v cerkvene trezorje, predelan v ponosne bisere umetnega kovaštva zlata in srebra na krščanskem zahodu. 10) str. 115
- Signifikanten primer je skoraj tri metre visoka monštranca , ki jo je kardinal Cisner dal narediti iz zlata, »ki ga je Kolumb našel na svojih potovanjih« in podaril katedrali v Toledu. 10) str. 114
Da bi iz Indijancev iztisnili poslednje zlato, so jih grozotno mučili
- Bil je predpisan potek, po katerem naj bi pogane z misijoniranjem spravili v katolicizem. »Indijanci, ki so deležni takšne milosti in dobrote, naj bi svojo pokorščino in dobro voljo pokazali tako, da veliko količino zlata, dragih kamnov, srebra in drugih stvari, ki jih posedujejo, prostovoljno izročijo njegovi visokosti, kralju in guvernerju, sicer bi lahko bog, naš gospod in njegova veličanstva bili zelo nemilostni.« 10) str. 108
Iz krvavega zlata je kardinal dal napraviti skoraj tri metre visoko monštranco za shranjevanje hostije v katedrali v Toledu.
- »Mladenka je bila brez nadaljnjega iztrgana iz rok svoje družine, da bi zadovoljila strast brutalnega zmagovalca. Toda glavna strast Španca je bila ljubezen do zlata. Za to se ni ustavil pred nobeno težavo … in človeška življenja so bila v očeh osvajalcev najnepomembnejša stvar.« 10) str. 109
- »Leta 1500 je v današnjih mejah Mehike živelo 25 milijonov Indijancev, sto let pozneje samo še milijon.« 10)
- O topljenju peruanskih zakladov zlata je ohranjeno: »Potem je trajalo cel mesec, da so stopili dragoceno posodo, čeprav so morali zlatarji dežele dan in noč delati na tem.« Kronist je ocenil vrednost zlata samo te akcije na 1,326.539 zlatih pezosov. To ustreza danes ca. 450.000.000 eurov. 10) str. 111
»Koga ne spreleti srh, ko občuduje z 20 tonami zlata v lističih pozlačen oltar katedrale v Sevilji in pri tem misli na prelito kri Indijancev v rudnikih .« 12) str. 66 Na odškodnino in vračilo plena cerkev ne misli.
- Eden od veljakov je dal množico Indijancev obesiti, žive sežgati, zmetati psom, jim odsekati glavo, roke in noge ali iztrgati jezik.«
- »Celo najimenitnejši škof države je zraven poslal svoje sluge z namenom, da bi prevzeli del plena.« 10) str. 113
- Katolicizem je tudi v Južni Ameriki načelno priznal suženjstvo. Laiki kot duhovniki so ga prakticirali; kler in samostani, pogosto sami veleposestniki, so trgovali s sužnji. 10) str. 113
- Jezuiti in frančiškani so podpirali zakone med Indijanci in črnci, da bi njihove potomce določili za tlačane. 10) str. 116
- Medtem ko je preprosto prebivalstvo generacijo za generacijo propadalo v umazaniji in bedi, je bil kler skoraj vsemogočen in silno bogat, kakor tudi ostali sužnjeposestniki, ki so za financiranje »božjih hiš« prodajali na dražbi ujete Indijance. 10) str. 117
- Kot poroča kronist Baratolomej iz Las Casas, so zaradi zlata najokrutneje poklali na milijone Indijancev. Guverner Jukatana je na stotine mladenk, ki jih je ugrabil, zamenjal za vino, olje ali kos slanine. 10) str. 117
Španski katolik hrani svoje pse z indijanskimi otroki, ki jih je poprej krstil menih … 10) str. 128
»Obešajo v čast in slavo Jezusa in dvanajst apostolov po trinajst Indijancev v posameznih skupinah, tako da se noge ravno dotikajo grmade. Ko drva dogorevajo, se vrv počasi zateza.«
- »Krščanska cerkev je bila še bolj obsedena z izkoriščanjem nove dežele kot posvetni vladarji.« 10) str. 120
- »Leta 1495 je papež Aleksander VI. izdal bulo intercaetra: »… da se podjarmi barbarska ljudstva in se jih pripelje k pravi veri.« 10) str. 120
- »Papež je nadzoroval …izdajo lovnih dovoljenj, ki so jih izdali Evropejcem za ropanje in plenjenje.« 10) str. 121
- Nek inkovski knez je rekel: »Kar se tiče papeža, o katerem govorite, mora biti blazen, če razmišlja o tem, da bi podaril ozemlja, ki mu ne pripadajo…« Nato je nek menih zavpil: »Takoj ga zgrabite! Dajem vam absolucijo!« 10) str. 124/125
- Kronist Bartolomej: »Že sem rekel, da imajo Španci krvoločne divje pse, zdresirane, da zadavijo in razkosajo Indijance … Kot proviant za te pse vodijo s seboj na pohode množico Indijancev, ki so na verigi in jih gonijo kot krdelo svinj. Ubijajo jih in prodajajo človeško meso. Tedaj pravi eden drugemu: Daj, posodi mi četrtino te barabe. Naslednje dni bom tudi jaz ubil enega; potem ti jo dam nazaj.« 10) str. 127
- Zastraševanje in teror sta bila temelj prvih srečanj z domorodci. V vsaki vasi je bil najprej uprizorjen pokol (matanza), tako da so se tresli kot pred samimi hudiči, ko so slišali ime »Kristus«. Ob poteh konkviste so bila trupla obešenih in na kol nataknjenih Indijancev, ki naj bi širila strah in paniko. 10) str. 124
Kazike Hatuay (na sliki) ni hotel biti krščen,
da ne bi prišel s tako groznimi ljudmi skupaj v (katoliška) nebesa.
- »Misijonarji seveda niso mislili na to, da bi postavili konkvisto pod vprašaj … Krvav posel je bil pogoj za njihovo misijo. Misijonarji so podpirali nasilje, izvzemši izjeme, ki jih je bilo vse manj.« 10) str. 125
- »Potem je vzel (nek guverner) dečka, ki ga je iztrgal materi in z mečem kos za kosom rezal roke in noge in dal vsakemu psu po kos. Ko so požrli kose, je vrgel telesce na tla, da so ga skupaj použili.« 10) str. 128
Katoliki so sekali in rezali Indijancem nosove in roke in s tem hranili pse.
To je bil »največji genocid vseh časov«.
- Indijanske templje so hitro spremenili v cerkve. Samo v Mehiki 12.000. Pričajo o tem, kako so Indijanci morali brez plačila delati za misijonarje. Tega cerkvenega luksuza se še danes držijo solze in kri Indijancev. 10) str.131
- Iz neke indijanske kronike: »Ljudje so bili izpolnjeni z modrostjo. Niso poznali greha… Bili so zelo pobožni. Ni bilo obolenja kosti, vročine, sifilisa, ni bilo bolečin v prsih in v trebuhu, ni bilo bolezenskega hujšanja. Telesa so bila vitka. Vse to se je spremenilo, ko so prišli belci.« 10) str. 135
- Od vsega indijanskega prebivalstva, ki je bivalo na zemlji za časa Kolumba, je 90% postalo žrtev genocida.
»V omenjenih 12 letih in v mejah 400 milj … so Španci umorili štiri milijone ljudi, ki so jih ubili z mečem ali sulico ali žive zažgali, enako moške ali ženske, mlade ali stare.« 10) str. 107/108
- In danes? Precej tega zlata se še danes drži marsikaterega cerkvenega stropa in cerkvenih oltarjev in iz zlata je mogoče zlita marsikatera monštranca, marsikateri »najsvetejši«.
Tudi krvavo zlato je cerkev naredilo takšno, kakršna danes je: neizmerno bogata. In do danes zlato ni bilo vrnjeno!
---------------------------------------- INKVIZIJA ----------------------------------------
Krvav denar od inkvizicije in
sežiganja čarovnic
Eden najbolj sramotnih načinov Vatikana, kako nagrabiti denar,
je bilo roparsko morjenje drugovercev.
- Inkvizicija je bila ubijanje in linčanje v imenu »prave« vere.
- Cerkveni knezi so vedno znova pobirali krvav denar – tako ekscesivno, da je obstajala krilatica, kako se najhitreje in najlaže obogati s sežiganjem čarovnic. 4) str. 7
- Podlaga za mučenje in poboj tisočih in tisočih žensk v Evropi je bilo »kladivo čarovnic«, ki ga je leta 1487 odobril papež. 24) str. 193
- Pravi obraz inkvizicije kažejo odredbe papeža Inocenca III. Ukazal je »konfiscirati, razlastniniti premoženje heretikov in razdediniti njihove otroke«. 20) str. 193
- Da bi krvav denar hitreje pritekal in da bi ga dobili na podlagi »obremenilnih priznanj«, so žrtve najokrutneje mučili.
- S krvavim denarjem je npr. papež Janez XXII. leta 1317 lahko kupil šest novih škofij. 24) str. 193
- Že leta 380 so drugovercem (heretikom) grozili z izgonom, pregnanstvom in konfiskacijo njihovega premoženja. 20) str. 193
- Drugovercem so odvzeli pravico imenovati se kristjani, delati testamente ali dedovati in smrtna kazen je čakala vse »odpadnike«. 20) str. 475
- Papež Aleksander III. je na koncilu v Tours-u leta 1163 ukazal knezom, da drugoverce vržejo v ječo in konfiscirajo njihovo premoženje. 27) str. 562
- Kakor hitro so osumljenega krivoverstva pozvali in zaprli, so zasegli njegovo premoženje, še preden je sploh prišlo do procesa. Iz tega so jasno razvidni pravi razlogi za inkvizicijo. 27) str. 565
Premoženje umorjenega so zasegli.
Danes bi rekli: roparski umor.
- Ko so inkvizicijske oblasti nekoga obdolžile in odpeljale, so takoj prišli uradniki v hišo in popisali njegovo premoženje. Njegovo družino so ne glede na to, kako se bo pozneje končal proces, postavili pred vrata in je morala evetualno od lakote umreti. Bilo je zelo nevarno pomagati izpostavljenim, ker bi s tem lahko človek sam prišel v inkvizicijske mline. 27) str. 565
- Cerkev je v Nemčiji vsakokrat dobila 1/3 naropanega denarja, zemlje ali hiš itd. umorjenega. V drugih primerih eno polovico. Pogosto so krajevne oblasti dobile tretjino, tretjino inkvizicijske oblasti (za tekoče delovanje) in tretjino škof.
- V Vatikanski državi so celotne naropane dobrine umorjenih drugovercev (heretikov) pripadle Vatikanu.
- Od 14. stoletja naprej je Vatikan tudi na drugih italijanskih območjih pokasiral 100% naropanih dobrin. 27) str. 574
- Pogosto sta se cerkev in država prepirali za naropane dobrine, včasih stoletja.
Papež je ukazal inkvizicijo in odobril ciljane metode mučenja (kladivo čarovnic).
Katoliški menih je lahko zadovoljen. Pravkar so
sežgali poslednje Katare. Njihovo imetje so zasegli.
- Če ne bi vsi udeleženci inkvizicije dobro zaslužili od roparskih umorov drugovercev, bi se inkvizicija kmalu končala. Kajti številni ljudje, tudi knezi, so v svoji notrini čutili, da je papež s tem odredil nekaj hudičevskega. 27) str. 597
- Seveda so pretežno ubijali predvsem bogate drugoverce (heretike). V Španiji bogate »conversos«, torej speobrnjene Jude. Včasih so se lahko za astronomske vsote za nekaj časa odkupili. Tudi to kaže očitni glavni motiv inkvizicije. Ko so bogati »conversos« »izumrli«, ker so jih stoletja lovili, se ni dalo več zadržati propada cerkveno insceniranega roparskega morjenja. 20) str. 158
- Posebno perverzno: Tudi umrle so lahko naknadno obdolžili krivoverstva. Tako so lahko premoženje umrlega pozneje zasegli pri dedičih.
- Na ta način so lahko ruinirali vsakega nepriljubljenega človeka: preko njegovih umrlih staršev. Zastaranje je poznala katoliška cerkev šele po 100 letih.
- Tako so cele družine pognali v nepopisno bedo, ko so jih vsega oropali.
- Zastaranja pri živih ni bilo. Tako je lahko kritična mladeničeva izjava istega še kot starca pripeljala na grmado, odvisno od tega, kako bogat je bil …
- Posebno perverzno in okrutno: Vsak prijem pri brutalnem mučenju in tudi hrano za mučitelje je morala plačati žrtev ali njeni svojci. Obstajal je cenik za vsa mučenja. Primer iz Darmstadt-a: 25)
Živega razčetveriti: 15 kron
Pripraviti grmado, vreči pepel v tekočo vodo: 30 kron
Sežgati živo čarovnico: 14 kron
Osebo usmrtiti z mečem: 10 kron
Človeka obesiti: 18 kron
Telo natezati: 5 kron
Odrezati ušesa in nos: 5 kron
Vpeti v stojalo: 8 kron
En udarec s koničasto palico: 1 krona
Zategovanje vrvi pri vpenjanju
v stojalo in obešanje uteži,
namestitev žebljev v noge: 30 kron
Izgon iz kraja: 1 krona
- Pri roparskih umorih, predvsem žensk, sta nakraden denar in posest šla direktno ali po ovinkih v korist cerkvi. Sredstva od roparskih umorov čarovnic so uporabili npr. za novo izgradnjo gradu Majnskih nadškofov, za cerkvi v Grossmannsdorfu in Gerbrunnu. 13) str. 136
- Tudi grad v Aschaffenburgu so zgradili s krvavim denarjem.
- Ne pozabiti: Z roparskimi umori uplenjen krvav denar je še danes del – zaradi obresti in obresti na obresti na milijarde naraslega – cerkvenega premoženja.
Katolicizem, ki se je razširil predvsem v Evropi in Ameriki, zastopa zelo abstruzno versko smer. Množični morilci, ki so poslali v smrt na stotine žensk, moških, starcev in otrok, dobivajo številne spomenike (Slika: Dva Wuerzburška zažigalca čarovnic: J. Echter in A. Ehrenberški) in ulice ter ceste poimenujejo po njima. Toda za žrtve se ne najde niti spominska plošča. Mišljenje se tu še ni kaj dosti spremenilo.
--------------------------------- PONAREJANJE LISTIN ---------------------------------
Superbogati od ponarejanja listin
Da bi povečali cerkveno zemljiško posest,
so menihi in drugi cerkveni ljudje ponarejali listine.
- Da bi povečali cerkveno zemljiško posest, so menihi in drugi cerkveni ljudje ponarejali listine.
- Če je hotel škof ali opat povečati svojo zemljiško posest, je pogosto dal narediti falsifikat, ki so ga potem »našli« v arhivu in dokazal, da je ta ali oni knez iz prejšnjih časov samostanu že zapustil dotični kos zemlje. Kaj so proti temu hoteli storiti preprosti kmetje, ki pogosto niso znali pisati in brati?
- Nekateri menihi so se izučili ponarejanja in so od samostana do samostana prepotovali deželo, da bi opravljali svoj poklic.
- Na smrtni postelji je npr. menih Gueron priznal, da je prepotoval celo Francijo in za samostane ter cerkve izstavljal ponarejene listine. 16) str. 83
- Za južnonemško območje je to kriminalno opravilo prevzel benediktinski samostan Reichenau. 17) str. 23
- Vrhunec kriminalnosti in predrznosti je povrhu vsega prilaščanje pravice, ko papež trdi, da mu je Konstantin podaril ves Zahod. Ni bilo malo takih, ki so »Konstantinovo darilo« imeli za ponaredek in so morali svojo izjavo plačati s smrtjo, tako npr. Johannes Draensdorf v Heidelbergu še leta 1425 in vodja Valdežanov Friedrich Reiser leta 1458 v Strassburgu. 11) str. 51
- Konstantinovo darilo naj bi temeljilo na naslednji pravljici: Preganjalca kristjanov Konstantina je potemtakem papež Silvester I. ozdravil gobavosti, ga spreobrnil in krstil. V zahvalo je bil papežu podaril ne le Lateran, ampak vse province Italije in zahodnih dežel.
Velik del srednjeveških listin je ponarejenih
- Potem ko so pripadniki Arnolda iz Brescie že v 12. stoletju spoznali prevaro, jo je leta 1440 dokončno pisno razkril papeški sekretar in humanist Laurentius Valla. Rimsko-katoliško zgodovinopisje, tako Deschner, je prevaro priznalo šele z 19. stoletjem. 10) str. 106
- Še vedno so cerkve največje privatne zemljiške posestnice v Nemčiji kot tudi v mnogih drugih državah. Koliko te zemljiške posesti je kupljene in plačane s poštenim delom? In koliko je nakradene, prigoljufane in naropane?
--------------------------------- LOV NA DEDIŠČINO ---------------------------------
Superbogati zaradi lova na dediščino
Glavni faktor pri širjenju cerkvene zemljiške posesti od antike,
zlasti pa v srednjem veku, je bila dediščina.
- Že v 4. stoletju je bil lov na dediščino s strani takratnega papeža Damasusa tako močan, da je moral vmes poseči cesar.
- Da ga ne bi osumili krivoverstva, je ob smrti vsak posestnik ali zakupnik zapustil en del cerkvi. Kajti krivoverstva so lahko obsodili tudi že mrtvega in tako potomce oropali celotne dediščine. Poleg tega tisti, ki je bil osumljen krivoverstva, mogoče ni dobil prostora za grob na posvečeni zemlji. Zaradi moralnega pritiska je rasla cerkvena zemljiška posest. …
- Papež Aleksander III. je že leta 1170 odredil, da ni veljaven noben testament, ki ni bil narejen v prisotnosti duhovnika. ….
- Vsak svetni notar, ki je sestavil testament, ne da bi upošteval papežev predpis, je bil kaznovan z izobčenjem.
- Cerkev si je lastila pravico, da lahko edino ona zakonsko potrdi testament. …
- Dediščino v prid cerkvi na podlagi testamenta je cerkev imela za zanesljiv pripomoček, da bi se skrajšal čas trpljenja v vicah. Zaradi strahu pred večno peklensko kaznijo so ljudje ne le zbolevali, ampak je strah prinašal cerkvi čedno vsoto denarja. Do danes. …
- Krščansko etiko poravnave so tolmačili tako, da so govorili oderuškim prodajalcem, kako je edina možnost za odrešitev popolno vračilo dobička. Vračilo pa po pravilu ni šlo k oškodovancem. Namesto tega so ustanavljali cerkvene sklade. …
- Neprikrito je pridigal cerkveni oče Salvian v 5. stoletju: »Kdor premoženje zapusti svojim otrokom namesto cerkvi, ravna proti božji volji in proti svoji koristi. Medtem ko na zemlji skrbi za svoje otroke, sebe ogoljufa za nebesa.«
- Sv. Basilius je to takole formuliral: »Skrb za otroke je samo pretveza grabežljivcev.« …
- Lov na dediščino s strani duhovnikov je znan do današnjih dni. Predvsem starejši ljudje so prizadeti zaradi tega. Starejšim ljudem, ki nimajo sorodnikov, je v domovih za ostarele posebno dostopna tolažba duhovnikov…
- Leta 1993 se je zvedelo za primer profesorja, ki je svojemu nečaku v oporoki zapustil 1,5 milijona mark. Testament pa je izpodbijalo semenišče v Zaitskofenu. Katoliški duhovniki so komentirali, da profesor ni bil čisto pri pravi, ko je testament spremenil v škodo cerkve. Tega sodišče ni moglo upoštevati. Stroške sodišča v višini 100.000,- za tri in polletni proces mora plačati katoliško semenišče. Hannov. Alg. Ztg. 30.09.02
--------------------------------- LOV NA DEDIŠČINO ---------------------------------
Superbogati od desetine
Pomembno vlogo pri cerkvenih dohodkih je igrala desetina.
- V srednjem veku so morali vsi zemljiški posestniki krajevni cerkvi odvesti desetino vseh pridelkov ali prihodka. 14) str. 454
- Kdor desetine ni plačal ali jo je plačal nepravilno, je tvegal, da ga duhovniki prekolnejo in izobčijo. 14) str. 454
- Tako so duhovniki »oboroženi in nepopustljivi pobirali dolgove«, medtem ko so svetohlinsko pridigali proti oderuštvu in obrestim. 15) str. 498
- Papež Pij V. je dal navodilo svojim izterjevalcem:
»Navaden človek, ki ne more plačati denarne kazni, mora prvič - z vklenjenimi rokami na hrbtu en dan stati pred cerkvenimi vrati.
Drugič - ga je treba bičati po ulicah.
Tretjič - mu je treba prebosti jezik in ga poslati na galejo.« 11) str. 18
- Kmetje iz Stedingera so odrekli desetino in cerkev jih je s svojimi vitezi zavezniki množično pomorila in oropala.
Kmetje so odrekli plačilo desetine bremenskemu nadškofu. Proti njim so leta 1229 sprožili strahoten instrument inkvizicije.
Papež Gregor IX. je svoje dominikance spustil na križarski pohod proti kmetom iz Stedingera. 18) str. 90 Pozimi leta 1229/30 je nadškof Gebhard II. iz Bremena skupaj z bratom in drugimi plemiči ter vitezi odšel v boj proti kmetom. 18) str. 90
Nazadnje so zmagali kmetje, toda pet let pozneje, 27. marca 1234 jih je masakrirala vojska v službi cerkve. 18) str. 91
---------------------------------------- SIMONIJA ----------------------------------------
Superbogati s pomočjo simonije
Prodaja funkcij (simonija) je papežu prinesla veliko denarja in posesti.
- Jezus ni poznal funkcij, zato jih tudi ni uvajal. Katoliška cerkev vidi to malo drugače …
- Papež Inocenc III. je takoj po nastopu funkcije ustanovil 52 sekretariatov in jih prodal za 79.000,- zlatih guldenov. 15) str. 342
- Papeži so pogosto prodane funkcije predhodnikov določili za vakantne, da so jih spet lahko prodali. 15) str. 342
- Papež Leo X. je ustanovil 39 novih kardinalskih služb in za to pokasiral 511.000,- dukatov. Cena za kardinalski klobuk je bila takrat med 10.000,- in 30.000,- zlatih dukatov po primerku.
- Celo papeško funkcijo se je dalo kupiti in je šla k tistemu, ki je največ ponudil. Ko je leta 1492 umrl papež Inocenc VIII., je kardinal iz Rovere veljal za velikega favorita. Razpolagal je z več kot 1.000.000,- zlatimi dukati
Republike Genove in nadaljnjimi 200.000,- francoskega kralja, da bi svoji pretenziji dal poseben poudarek. 19) str. 191
- Njegov konkurent Rodrigo Borgia je bil pod štirimi papeži podsekretar svetega sedeža. »Podkupnine, ki jih je ponudil, so jemale sapo. Podarjal je bogate opatije, luksuzne vile in cela mesta, da bi si zagotovil kardinalski glas.« 19) str. 191
- »Med petdnevno konklavo avgusta 1492 je operiral z obljubami donosnih napredovanj in neprikritimi podkupovanji, da bi dobil na volitvah. Nekateri kardinali so hoteli palače, drugi gradove, posest ali denar.
- Kardinal Orsini je svoj glas prodal za gradova Monticelli in Sariani.
- Kardinal Ascanio Sforza je hotel štiri vprežne vozove srebra – in lukrativno pisarno predsednika cerkve, !!! da bi zagotovil svojo privolitev.
- Kardinal Colonna je dobil bogato opatijo St. Benedikt skupaj z vsemi pripadajočimi domenami in patronat za sebe in svojo družino na večne čase.
- Kardinal iz St. Angelo je hotel škofijo Porto, tamkajšnji grad in polno klet vina.
- Kardinal Savelli je prejel Civita Castellana.
- Rodrigu je do zmage še vedno manjkal en glas. Odločilen glas je pripadel nekemu beneškemu menihu. Hotel je namreč 5000 kron in eno noč z Rodrigovo hčerko, očarljivo dvanajstletno Lukrecijo. Posel je bil potrjen in z glasovi dvaindvajsetih kardinalov v žepu je bil Rodrigo Borgia izvoljen za papeža Aleksandra VI.« 19) str. 191/192
------------------------------------------- UMOR -------------------------------------------
Superbogati s pomočjo umorov
Papeži se tudi pred umori niso zaustavili,
če je šlo za njihove finančne ali politične prednosti.
Če verjamemo nekaj župnikom, ki so s knjigo šli anonimni v javnost,
so v Vatikanu še danes misteriozni smrtni primeri.
- Zgodovinar Thomas Tomasi je o tem napisal: »Ne bi bilo mogoče prešteti vseh umorov, posilstev in primerov krvoskrunstva, do katerih je vsakodnevno prihajalo na papeškem dvoru. Človekovo življenje ni dovolj dolgo, da bi si zapomnil imena vseh umorjenih, zastrupljenih ali žrtev pri živem telesu vrženih v Tibero.« 19) str. 214
- Umor je bil čeden stranski zaslužek za papeža Aleksandra VI. Naveličan pretenj svojega brata, ki se je v Vatikanu zadrževal kot ubežnik, je osmanski sultan Bajazid II. poslal papežu Aleksandu VI. 40.000 zlatih dukatov, za katere naj bi umoril Džema. Toda papeževa pomoč ni bila tako poceni. Počakal je. Nadaljnjih 200.000,- dukatov je dodal sultan. Potem je papež Aleksander VI. dal Džema zastrupiti. 19) str. 195/196
- Prodaja funkcij je bila dober vir dohodka. Da pa dohodkov ne bi pustil usahniti, »je papež Aleksander poskrbel za to, da so kmalu zastrupili kardinale, ki jih je on prej imenoval. Tako je lahko ne le ponovno prodal kardinalski klobuk, ampak pobral tudi vsa njihova premoženja, ki so prešla na cerkev – lahko rečemo na papeža Aleksandra.« 19) str. 195
- V svojem bestselerju »Sveta papeževa mafija« Robert Hutchison omenja vrsto smrtnih primerov, ki so vsi v poslovni ali osebni zvezi z Vatikanom ali s skupino, ki mu je blizu: svoje trditve povezuje z naslednjimi smrtnimi primeri: 20)
1975: francoski senator princ Jean de Broglie
1977: Charles Bouchard , poslovodstveni organ ženevske Leclerc-banke
1978: pater Giuliano Ferrari
1978: ortodoksni patriarh Nikodim
1978: papež Janez Pavel I.
1978: kmalu zatem kardinalni državni sekretar Villot
1979: kardinal Vagnozzi, šef vatikanske prefekture za gospodarstvo
1981: Franacesco Consentino, P2-loža
1982: milanski bankir Roberto Calvi
1982: trgovec z antikvitetami Sergio Vaccari
1982: pisec Giorgio di Nunzio
1982: kardinal Benelli iz Firenc
1985: nekdanji španski zunanji minister Gregorio Lopez-Bravo
1985: bankir Ricardo Tejero
1986: ladjar Jose Maria Aristrain
1986: mafijec Michele Sindona
1986: neuspel atentat na španskega podjetnika Ruiz Mateosa
1986: španski sodnik ustavnega sodišča Manuel Garcia-Pelayo
1994: salvadorski nadškof Rivera Damas
1998: vodja filiale vatikanske banke v Nepalu, Aldo Palumbo
- Duhovnika Giuliana Ferrarija so našli mrtvega v praznem kupeju hitrega vlaka Ženeva-Pariz . Umrl naj bi zaradi »težkega srčnega infarkta«. Že leta 1969 so poskušali, da bi ga z glikozidom digitalisa počasi zastrupili. Ta droga povzroči, da srce odpove. Ferrari je rimsko cerkev imenoval »največje in najbolj umazano podjetje na svetu«. Deschner spekulira s tem, da je bil žrtev vatikanizma. Po Ferrarijevem mnenju sta bila duhovnika Camillo Tores in Oskar Romero žrtvi Vatikana. Tik pred svojo smrtjo je Ferrari rekel: »Zadnji zločin Vatikana je usmrtitev mojega prijatelja, nadškofa Oskarja Romere v San Salvadorju.« 2) str. 178
- Zjutraj 18. junija 1982 so milanskega bankirja Roberta Calvija našli obešenega pod mostom čez Temzo. Poznal je in bil soudeležen pri enem največjih finančnih škandalov, ki ga je sprožil Vatikan. Tik pred svojo smrtjo je rekel hčerki: »Duhovniki me bodo pokončali.« 3) str. 276
- Njegova žena Klara Calvi je izjavila za intervju: »Sigurno so bili vatikanski duhovniki. To nam je Roberto že prej povedal. Ubiti nekoga zanje ni greh, tako so mu rekli. Samo dušo bi osvobodili iz telesa » 22)
- Prejšnjemu finančnemu svetovalcu Vatikana Leopoldu Ledlu je rekel Calvi nekaj dni pred svojo smrtjo na begu v London: »Marcinkus hoče mojo glavo.« (mišljen je bil kardinal Marcinkus) 21) str. 276
- Na ponedeljek 4. maja 1998 je bilo v Vatikanu umorjenih troje ljudi.Uradna verzija: Švicarski gardist Cedric Tornay naj bi ustrelil nadporočnika Estermanna in njegovo ženo Gladys Meza Romero, da bi nato usmrtil sam sebe. Skupina državljanov Vatikana, duhovniki in laiki, ki hočejo ostati anonimni, vidijo to drugače. Napisali so knjigo v Italiji na to temo z naslovom: »Krvave laži v Vatikanu«. V Nemčiji je knjiga izšla z naslovom: »Ubijali ste«. 23)
- V svoji knjigi prikazujejo, kako bi lahko prišlo do umorov, kdo je imel korist in naštevajo nelogičnosti vse do ponarejenega poslovilnega pisma domnevnega morilca.
- Cedricova mati trdi, da je bil nekdo v Vatikanu, ki bi lahko pojasnil resnico, toda ta nekdo da je nenadoma brez sledi izginil.
- Strah jo je, kajti odposlanci iz Vatikana so pripotovali k njej v Švico, da bi jo ustrahovali in prisilili k molčanju. 23) str. 110
- Po podatkih te anonimne vatikanske skupine sodelavcev, ki se imenuje »apostoli resnice«, naj bi v Vatikanu besnela »krvava vojna za nasledstvo« med dvema rivaloma - potaknjencem zloglasne prostozidarske lože P2 in skrajno konzervativno internacionalno delujočo skupino. 23) str. 117
- »Apostoli resnice« iz Vatikana pišejo, da si klani prostozidarjev in te internacionalne skupine v trdem boju med sabo delijo »gigantsko (politično, ekonomsko in logistično) Vatikanovo obilje moči, pri čemer papež služi samo kot klerikalni izvesek.« 23) str. 117
- Glede smrti Janeza Pavla I. (Albino Luciani) pravijo, da je hotel napraviti konec dubioznim finančnim poslom, pretiranemu razkošju in korupciji znotraj uradne cerkve. »Toda njegov pontifikat je bil vpadljivo kratek (33 dni), okoliščine v zvezi s smrtjo misteriozne in truplo Albina Lucianija so tako hitro balzamirali, da obdukcija ni bila več možna…» 23)
---------------------------------- STRANSKI PRIHODKI ----------------------------------
Superbogati od stranskih prihodkov
Papeži so vedno znova našli poti, kako povečati svoje in cerkveno premoženje.
-Papež Aleksander VI. je morilce preprosto izpustil na svobodo – samoumevno proti majhni pristojbini. Pripomnil je: »Gospod noče grešnikovo smrt, ampak da plača in živi.« Pri povprečno ca. 14 na dan umorjenih v Rimu takrat donosen posel. 19) str. 195
- Isti papež dovoli nekemu plemiču krvoskrunstvo s sestro – proti pristojbini 24.000 zlatnikov. 19) str. 195
- Peter Mendoza, kardinal Valencije, si je pri papežu kupil dovoljenje, da sme svojega ljubimca-dečka imenovati za svojega rodnega sina. 19) str. 195
- Nigel Cawthorne piše v svoji kroniki škandalov Vatikana o papežu Bonifaciju IX.: »Bil je morilec, ki je s prodajo funkcij (simonijo) polnil prazne papeške blagajne. Razen tega se je ukvarjal s trgovino z odpustki in dvignil pristojbine za razglasitev svetnikov ali izdajo potrdil o pristnosti listin za na novo odkrite relikvije, kot npr. Kristusovo kožico na spolnem udu.« 19) str. 195
- Tudi od križarskih vojn so samostani dobro zaslužili, kajti posestva križarjev so jemali v zastavilo in ob njihovi smrti so jim pripadla … 14) str. 455
--------------------------------------- PROSTITUCIJA ---------------------------------------
Superbogati od prostitucije
Bili so papeži in škofje, ki so obogateli
od prostitucije in za to imeli lastne bordele.
- Da bi financiral vojno proti Turkom, je papež Sikstij IV. (1471-1484) v Rimu zgradil eleganten bordel za oba spola. Njegove kurtizane naj bi mu vsak teden plačale »julija« iz zlata, kar je letno zneslo 26.000 dukatov prihodka. 19) str. 172
- Za časa papeža Klemena VI. (1342-1352) so bile prostitutke tako številčne, da jih je papež Klemen obdavčil. Zgodovinar Joseph Mc Cabe je celo izbrskal listino, iz katere je razvidno, da so papeževi uradniki »kupili lep, nov, velik bordel od vdove nekega zdravnika. Listina pobožno beleži, da se je nakup izvršil »v imenu našega gospoda Jezusa Kristusa«. 19) str. 137
- V Nemčiji se je razvila nova oblika tempeljske prostitucije. Po strasburški katedrali so se podile prostitutke. Kar naj bi povrhu še vedeli: Strasburški škof je vodil bordel. 19) str. 118
- Dekan wuerzburške katedrale naj bi imel po zakonu pravico, da vsako leto iz vsake vasi v škofiji prejme konja, kosilo in mladenko. 19) str. 118
- Bolj direktno obliko tempeljske prostitucije so v 13. stoletju ponovno vpeljali v Rimu. Vse lokalne vlačuge so nagnali skupaj in jih poslali na delo v podzemno kapelo v cerkvi Santa Maria, obdane z najsvetejšimi predmeti krščanstva.
- Papež Julij II. je 2. julija leta 1510 v papeški buli odredil ustanovitev bordela, v katerem smejo mlade žene opravljati svoj poklic.
- Papeža, ki sta sledila, Leon X. in Klemen VII. sta prav tako prenašala to ustanovo pod pogojem, da četrtina vsega premoženja žensk, ki tam delajo, po njihovi smrti preide v last nun iz Sainte-Marie-Madeleine. 19) str. 236
»Mnogoženstvo, sodomija ter incest
so bile še nedolžne pregrehe papežev … » 19) U4
--------------------------------------- SUBVENCIJE ---------------------------------------
Superbogati od državnih subvencij
V Nemčiji leži cerkev skupaj z državo v postelji,
čeprav ustava to drugače predpisuje.
Posledice: Država jemlje državljanu denar –
bogati cerkvi ga vtika od spredaj in od zadaj!
- Ali so politiki toliko omračeni, da ne opazijo ali pa so cerkvi poslušni in jih je strah.
- Človek ima občutek, da so cerkve že davno vtaknile politike v svoj žep in lahko zahtevajo, kar hočejo – politiki to plačujejo priklanjajoč se, hvaležno in prostovoljno po motu: »Drži jih v neznanju – jaz jih držim v revščini …«
- Že leta in leta cerkev uporablja državo in s tem narod kot »kravo molznico«.
- Pusti, da ji država marsikaj plača:
- plače škofov, kardinalov, nadškofov in pomožnih škofov
- plače kanonikov in višjih cerkvenih svetnikov
- plače stolnih vikarjev in cerkovnikov
- plače škofijskih sekretarjev
- plače vojaških škofov in župnikov
- popravilo in vzdrževanje številnih cerkva in cerkvenih stavb
- šolanje duhovnikov in teologov
- konfesionalni verski pouk v javnih šolah
- Milijone in milijone iz naslova terjatev iz časa pred Napoleonom (!), ki jih morajo plačati v glavnem obubožane občine. (Ne gre za slabo šalo)
- Celo kadilo, mašno vino in mašna oblačila in še marsikaj drugega plača država vojaškemu dušebrižništvu.
- Z ljudskim denarjem financirajo tudi večino stroškov ustanov (ca. 90%, ca. 10 milijard evrov letno). Malo segajo v svoj lasten žep (kljub 500 milijardnemu premoženju v evrih). Pa vendar tam odločajo: Kdor se poroči z ločenim, temu v katoliški ustanovi preti odpoved itd.
- Vrhunec: Tudi muslimani, ateisti in tisti, ki so izstopili iz cerkve, morajo plačevati za plače katoliških škofov … ker se denar jemlje iz splošnega davčnega lonca (torej ne od cerkvenih davkov, kot marsikdo misli).
- Ko krajevna cerkvena občina gradi nov otroški vrtec, plača samo 1/3 stroškov, 2/3 plača država. Cerkev pa je edini lastnik. (Pogosto se zemljišče kar podari.) Tako se kontinuirano povečujeta zemljiška posest in imetje od nepremičnin.
- Vse to in še marsikaj je »skrivnost države in cerkve.«
Pregled* subvencij v milijardah, ki jih nemška država daje cerkvam
Odpovedati se prihodkom
Možnost uveljavljanja davčne olajšave za cerkveni davek: 3,50 mrd evrov
Osvoboditev od odbitne dajatve in davka na donos kapitala: 1,40 mrd evrov
Osvoboditev od prometnega davka: 1,20 mrd evrov
Druge osvoboditve: 0,15 mrd evrov
Odpovedati se dohodkom za skupaj ca. 6,25 mrd evrov
Direktne subvencije (nepopolno)
Konfesionalni verski pouk: 2,45 mrd evrov
Šolanje teologov: 0,62 mrd evrov
Prihranek pri državni izterjavi cerkvenega davka: 1,00 mrd evrov
Varstvo spomenikov: 0,04 mrd evrov
Vojaško dušebrižništvo: 0,03 mrd evrov
Plačila zveznih dežel: 0,72 mrd evrov
Plačila občin (ocenjeno) (gradbeno področje, darila, kultura): 2,50 mrd evrov
Obveznosti za gradnjo: 0,05 mrd evrov
Podpore za misijonarska dela i.d.: 0,19 mrd evrov
Drugo, npr. orden, mediji, cerkveni dnevi: 0,30 mrd evrov
Direktne subvencije ca.: 7,9 mrd evrov
Državne subvencije za cerkve skupaj 14.15 mrd evrov
- V znesku 14,15 milijard evrov sploh še ni zajeto obširno državno financiranje cerkvenih socialnih ustanov, za to daje država še enkrat ca. 10 milijard evrov ekstra subvencij. Cerkve same porabijo za javne socialne namene le ca. 8-10% od ca. 9 milijard cerkvenega davka letno. Ne segajo rade v lasten žep, dokler se molzna krava, država, pusti molsti. Krvave cerkvene temelje tako vedno znova prelivajo z novimi tokovi denarja iz državne blagajne.
- Kdaj se bodo prebudili politiki?
Kdaj bo končno država svobodna in bodo cerkve ter njihovi privrženci sami plačevali svoje eminence in svoj kult?
* Viri: C. Frerk, Finanzen und Vermoegen der Kirchen, Alibri-Verlag, Aschaffenburg 2002 und G. Rampp, Bund fuer Geistesfreiheit. Augsburg
Viri:
Država jemlje državljanom denar – bogati cerkvi ga vtika od spredaj in od zadaj!
_____________________
Zgornji tekst je prevod brošure:
Cerkveno bogastvo je KRVAV DENAR
(Der Reichtum der Kirche ist BLUTGELD)
1. izdaja: 2003
Svobodni kristjani za Kristusa Govora na gori
Reimar Wirr
Am Brechhaus 4
97828 Marktheidenfeld
Faks: 09391/504147
Bi radi finančno podprli akcije Svobodnih kristjanov za Kristusa Govora na gori?
Hvaležni so za vsako pomoč.
Geslo »Aufklaerung«
Voksbank Main-Tauber
BLZ: 673 900 00, Kto.: 2005808
