Si predstavljate sistem obveščanja in stopnjo obveščenosti v letih 1941 do 1945? Še dandanes, ko imamo na voljo ogromno medijev, za povrh tudi internet, se zgodi, da ljudje kupujejo hišo, ki jo je nekdo prodal že trem prej. Večino Slovencev, tudi visoko izobraženih, so prijatelji pritegnili v najmanj eno vrsto mrežnega marketinga. Kar priznajte si tudi vi. Danes, ko smo vsi tako pametni, izobraženi, obveščeni, pa smo vseeno najmanj vsak enkrat nasankali.
Leta 1941 je prišel na obisk zaupanja vreden sosed, prijatelj, sorodnik. Povabil vas je, da se mu pridružite, ker gre tudi on v hosto ali k ta belim. Ker, da je to edina prava stran. Verjetno je pri odločanju veljalo le, kdo je bil tisti, ki je k vam prišel. Popolna primerjava z današnjim mrežnim marketingom, ki ni nič drugega, kot je bilo leta 1941 novačenje. Za ene, druge ali tretje. Le da je bilo v letih okrog 1941 vključenega še veliko strahu, ki ga razumejo lahko le tisti, ki so vojno doživeli. Ne pa obramboslovec, ki je verjetno prodajal orožje za mastno provizijo, medtem,
ko so se drugi borili. Njega strah je bil usmerjen bolj v odkritje nečednosti.
Dejstvo je, da danes tisti, za katere se je izkazalo, da so prodajali slovenske duše vragu s kljukastim križem, želijo svojo stran prikazati, kot mučeniško.
Kako mislite, da je spregledal Janezek? Je brati začel šele daljnega leta 1991? Mu je šele takrat preklopilo? In končno vprašanje, ali se mu morebiti izplača, ali je postal gorečnež kar tako? So morda k njemu pristopili ljudje iz Argentine in Rima in mu ponudili kaj takega, čemur se ni mogel odreči? Verjetno kaj tako Velikega, da se mu
ne bi mogel odreči skoraj nihče od nas. Pa vendar mi je hudo, ko vidim, da otroci partizanov, otroci ljudi, ki so
jih pobili belogardisti, Nemci ali Italijani, danes volijo brezlasega lepotca, ki nagajivo razmišlja, kako je tretjino Slovenije speljal na led in bo spremenil zgodovino. In to mu dovoljujete vi, ki ste otroci padlih partizanov ali nedolžnih žrtev. Ker ga volite in nimate toliko pameti, da bi razmišljali s svojo glavo. Vi boste dovolili, da se slovenska zgodovina očitno spremeni!
Desnica objokuje padle v povojnih pobojih, ki naj bi bili največje žrtve vojne. Prav je, da jih objokujemo vsi, da vsi objokujemo norost, ki vodi do vojn. Prav je, da objokujemo vsako žrtev, kajti niti milijon m2 zemlje ni vredno enega človeškega življenja! Ni pa prav, da se pozablja še vse ostale žrtve, ki se jih ignorira in zaničuje.
Zakaj je prišlo po vojni do nepravičnih pobojev? Brez da bi zmanjševal greh in nesmiselnost dejanj, se je potrebno vprašati: Po kateri vojni pa se to ni zgodilo ? Preberite zgodovino Francije, Rusije. Nič drugače ni bilo tam. Pa še kje tudi… Ali se kdo sploh vpraša od kod pa sovražniku spiski oseb, ki so jih kasneje pobili kot talce? Kdo jim je prinesel spiske? Kdo je spiske izdelal?
Maščevanje ni sladko. Maščevanje je plod slabe vzgoje, pomanjkanja modrosti. Maščevanje pomeni, da nekdo ni razumel knjig, ki jih bral, ali, da jih bral premalo. Tako, kot ni bilo maščevanje po letu 1945 nič dobrega, tako tudi ni dobro olje, ki ga kler priliva na ogenj danes. Kler, ki ima svoje razloge, da prekrije večino medvojnih dogodkov. In bi zaradi sramote verjetno najraje izbrisal del naše zgodovine. Zakaj današnji klerikalni nasprotniki zvezde nočejo brati zapisov duhovnikov, ki so bili solidarni s partizani in so razumeli, da okupator ne želi ničesar dobrega Slovencem, jokajo pa za tistimi kolegi, ki so ovajali Slovence domačim izdajalcem in agresorju ter jih nič koliko pahnili v smrt? Tu ni zdrave pameti!
Ali ni res, da je pomenilo »nekam lesti« Nemcem in Italijanom isto, kot danes zanikati, da je NOB pomenila upor tujemu suženjstvu?
Kaj je bil komunizem med leti 1941 in 1945? Tisti, ki danes nakladajo zgodbe, da so bili vsi partizani komunisti, mirno uporabljajo nakladanja povojnih zmagovalcev, ki so take neresnice povečevali do nesmisla imenovanega Mirko in Slavko.
Še danes tisti, ki komunizem omenjajo kot nekaj groznega, v resnici ne vedo ali nočejo priznati, kaj je komunizem kot ideja pomenil. Verjetno povzeto po modrih amerikancih, od katerih jih več kot 95 % sploh ni vedelo kaj komunizem sploh je, pa so ga vseeno vsi sovražili, saj je njihov propagandni stroj rabil zunanjega sovražnika. Danes se v različnih časopisih pojavljajo zgodbe različnih avtorjev, od katerih eni hvalijo življenje v komunizmu, drugi ga grajajo.
Bil pa je komunizem ravno tak, kot je danes kapitalizem. Farsa. 100 % farsa. Tisti, ki vejo, kaj kapitalizem pomeni, vedo, da naj bi trgi bili odprti. Ampak danes vsi ščitijo lastne trge. Tako, kot ga je ščitil Tito in so mu »kapitalisti« to očitali!
Danes je delo prevarantov, ki sebe imenujejo lobisti, nagrajeno nemoralno in nenormalno. Direktorji bank, ki so bolj ali manj zavozile ime Kapitalizem imajo nesramno visoke plače, da o nagradah ne govorimo. Evropa rešuje Španijo, v resnici bi jo pa lahko rešili že kar španski nogometaši, če samo seštejemo njihove dohodke.
Prosti trg, kot temelj kapitalizma, je le ideja, kot je bila ideja tudi komunizem. Ali lahko Afrika prodaja govedo ali volno brez carinskih ovir v ZDA? Ali je res, da je francoska krava deležna višje finančne subvencije, kot romunski ali bolgarski delavec, ki je socialni problem? Mar ni res, da bi fiskalni trg rešile že plače vseh evro diplomatov, njihovih pomočnikov in satelitov, če jih seštejemo za nekaj let vnaprej? Da ne naštevam. Začnite brati resne časopise, pa vam bo lažje.
V letih med drugo svetovno vojno jih niso mogli, ker jih ni bilo.
Po vojni so si zmagovalci vzeli pravico in so v časopise pisali, kar je njim najbolj odgovarjalo. Po zadnji, osamosvojitveni vojni, so tisti, ki se razglašajo za edine zmagovalce in tudi tvorce revolucije, ravno tako vzeli
stvari v svoje roke. Spremenili bomo vse kar je bilo.
Tako, kot italijanski otroci ne vedo, da so bili Italijani okupatorji, tako naši vnuki ne bodo vedeli, da so se partizani borili proti okupatorjem. Tako, kot Italijani mislijo danes, da smo Slovenci metali njihove v fojbe kar tako, brez veze, ne poznajo pa počela, vzroka za ta dejanja, tako bodo tudi naši vnuki vedeli o drugi vojni le to, da so komunajzerji po vojni pobijali ta dobre, ta bele. Kar tako, brez veze. Izobrazba o resnici pa manjka.
Gorečneži se bodo nad gornjimi stavki zgražali. Vnaprej me pa veseli, da le dvoji; tisti ki niso dovolj pismeni, da bi jih razumeli, drugi pa po službeni dolžnosti.
Zatorej ljudje moji, pamet v glavo. Ne pustite se prepričevati pokvarjencem! Začnite misliti. Ne dovolite, da vas zavajajo levi ali desni, še manj pa srednji. Kaznujte napake politikov. Takoj, nemudoma. Vi imate žezlo (glas na volitvah) v svojih rokah.
Tako, kot se fuzbalerji dogovarjajo za izide tekem, narod pa nori po tribunah, tako tudi vi, ki ste gorečni navijači svojih strank ne razumete, da se zgoraj vse dogovorijo. Pa ne v njihovo, ampak v vašo škodo!
Ne dovolite pa samo enega. Naj se resnična zgodovina Slovencev ne izkrivlja! Partizani so zmagali. Partizani so počelo moderne države Slovenija in ne Nova revija. Komunistične lumpe, ki so bili odgovorni za poboj nedolžnih (samo nedolžnih!) po vojni, pa je treba ravno tako obsoditi, kot tiste, ki danes pravijo, da so belogardisti opravljali
koristno delo za Slovenijo. Oboji so iste sorte. Tisti, ki danes zagovarjajo belogardizem, domobranstvo, ti niso pravi Slovenci. Čeprav oni slikajo Kučana s kljukastim križem, so ravno oni tisti, ki bi si ga še danes z veseljem nadeli.
Kdo od navadne raje, ki je v letih 1941-45 predstavljala več kot 95% partizanov in belogardistov, je česa kriv, pustimo ob strani. Eden je upošteval predlog enega soseda, drugi pač drugega. Marsikdaj tudi znotraj ene hiše, ene družine. Vsa ta raja pa ni imela veze s komunizmom in belo gardo. Bili so pač tam. Tam in takrat. Neobveščeni. Obsojati te ljudi danes, je nesmiselno.
PRAVO POLITIKO SO SE ŠLI NJIHOVI ŠEFI, TAKO, KOT SE JO GREDO ŠE DANES.
Zameriti pa je dandanašnjim šefom, ki njih slabosti izkoriščajo za svojo promocijo. Le kakšen je človek, ki smrt nekoga izkorišča za svojo popularnost? Še nikoli nisem bolj upal, da Bog res obstaja. Pa da bi tile stopili predenj in bili obsojeni.
O temle tekstu ne bom polemiziral. Nikoli. Razen, če se mi osebno oglasi Tomaž Majer.
Matjaž Hrgovič, Tržič
--
Ni komentarjev:
Objavite komentar