--
ponedeljek, 27. oktober 2014
petek, 24. oktober 2014
Komentar brez naslova
Dovolj mi je! Res, dovolj mi je Janeza Ivana Janše, dovolj mi je ostalih politikov, dovolj mi je pokvarjenih direktorjev, dovolj mi je podkupljivih županov, dovolj mi je kradljivih tajkunov, dovolj mi je, resnično! Slovenija je propadla, enostavno, zbrišimo jo iz zemljevida, pozabimo na zgodovino naroda, zaprimo vse muzeje, zažgimo vse knjige ki so kdajkoli prišle izpod rok naih pisateljev, pesnikov!
Resnično mi je dovolj pisanja člankov, dovolj mi je komentiranja in odgovarjanja na neumna vprašanja, ne grem se več! Dovolj sem opozarjal, dovolj sem govoril, zadeve pa se ne premaknejo! Sedimo, molčimo in čakamo! Koga čakamo, povejte mi? Odrešenika? In kdo je ta odrešenik? En zaraščen mojster na križu, en golobučni preprodajalec orožja, en očalarski pravnik, ena šivilja v kratkem krilu? Kdo hudiča je odrešenik, povejte mi, vam ga grem sam iskat in vam ga bom pripeljal, sem v Slovenijo, še v celofan vam ga bom zavil in dostavil na dom!
Samo povejte mi prosim, kdo je ta odrešenik? Vam še ni postalo jasno, da ste odrešeniki za vse težave vi sami! Vam res še ni jasno, da imate svojo usodo v svojih rokah? Ja vem, berem očitke pod besedili ki jih napišem, očitke v smislu "Še en ki samo govori in sedi za računalnikom in tipka!" Pa to ni res! Verjemite mi da ni res, čeprav se ne čutim dolžnega, da bi komerkoli razlagal o svojih podvigih in o svojih "revolucionarnih" akcijah! Nisem Che Guevara, nisem Fidel Castro, nisem Martin Krpan, nisem Ivan Kramberger! Nisem odgovor na vsa vaša vprašanja, še zase ne znam več v tem ponorelem svetu poskrbet!
Kdo sem? Jaz sem ti! Jaz sem tisti sosed, ki ne more plačevati stanovanja iz katerega so ga vrgli ven! Jaz sem tisti sosed, ki je ostal brez hiše, ker ni mogel plačevati kredita! Jaz sem tisti upokojenec, ki cele dneve presedi pred hišo in kolne ta sistem in politike! Jaz sem tisti klošar, ki na Prešernovem trgu prosi za drobiž! Jaz sem tisti rudar, ki je ostal brez službe v Zasavju! Jaz sem tista šivilja, ki je ostala brez službe v Polzeli! Jaz sem tisti delavec, ki je ostal brez dela v Cimosu, v Svei, jaz sem tisti delavec, ki ga je direktor pripeljal na rob obstoja! Jaz sem tisti človek, ki je skočil iz devetega nadstropja! Jaz sem tista mamica, ki mora zjutraj poslati otroka lačnega v šolo! Jaz sem tista stara mama, ki je morala na banki zaprositi za kredit, da bo lahko dostojno pokopala svojega moža! Jaz sem tisti otrok, ki se na dvorišču igra s kamnom, ker mu starši ne morejo kupiti žoge! Jaz sem ti! In bolj kot se trudi izstopati, bolj sodim v kalup revščine!
JA, JAZ SEM TI!!!!
Ne sprašujte me kaj storiti, ker ne vem! Revolucija? Mogoče! Krvava? Zakaj pa ne! Mirna, dostojanstvena? Mogoče nam pa na ta način uspe! Vem le to, da tako ne gre več naprej! 99,9% ljudi umira na obroke, medtem ko elita živi na veliki nogi! Dovolj mi je!!! Sprejmite odločitve, uprite se, vsak na svoj način! Vse kar vas prosim je le to, da ne molčite, da ne sedite doma pred televizorjem, da ne stokate o svojih problemih ob pivu! To je vse kar vas prosim! Bodite ponosni nase, bodite močni, trdni, trmasti, ne stojte nemo ko vidite, da se nekomu dogaja krivica!!! Lahko noč oz lep dan ti želim, ja, tebi ki to bereš!!! Deli to naprej v kakrsne koli obliki le da zaokrozi med ljudi!
--
Resnično mi je dovolj pisanja člankov, dovolj mi je komentiranja in odgovarjanja na neumna vprašanja, ne grem se več! Dovolj sem opozarjal, dovolj sem govoril, zadeve pa se ne premaknejo! Sedimo, molčimo in čakamo! Koga čakamo, povejte mi? Odrešenika? In kdo je ta odrešenik? En zaraščen mojster na križu, en golobučni preprodajalec orožja, en očalarski pravnik, ena šivilja v kratkem krilu? Kdo hudiča je odrešenik, povejte mi, vam ga grem sam iskat in vam ga bom pripeljal, sem v Slovenijo, še v celofan vam ga bom zavil in dostavil na dom!
Samo povejte mi prosim, kdo je ta odrešenik? Vam še ni postalo jasno, da ste odrešeniki za vse težave vi sami! Vam res še ni jasno, da imate svojo usodo v svojih rokah? Ja vem, berem očitke pod besedili ki jih napišem, očitke v smislu "Še en ki samo govori in sedi za računalnikom in tipka!" Pa to ni res! Verjemite mi da ni res, čeprav se ne čutim dolžnega, da bi komerkoli razlagal o svojih podvigih in o svojih "revolucionarnih" akcijah! Nisem Che Guevara, nisem Fidel Castro, nisem Martin Krpan, nisem Ivan Kramberger! Nisem odgovor na vsa vaša vprašanja, še zase ne znam več v tem ponorelem svetu poskrbet!
Kdo sem? Jaz sem ti! Jaz sem tisti sosed, ki ne more plačevati stanovanja iz katerega so ga vrgli ven! Jaz sem tisti sosed, ki je ostal brez hiše, ker ni mogel plačevati kredita! Jaz sem tisti upokojenec, ki cele dneve presedi pred hišo in kolne ta sistem in politike! Jaz sem tisti klošar, ki na Prešernovem trgu prosi za drobiž! Jaz sem tisti rudar, ki je ostal brez službe v Zasavju! Jaz sem tista šivilja, ki je ostala brez službe v Polzeli! Jaz sem tisti delavec, ki je ostal brez dela v Cimosu, v Svei, jaz sem tisti delavec, ki ga je direktor pripeljal na rob obstoja! Jaz sem tisti človek, ki je skočil iz devetega nadstropja! Jaz sem tista mamica, ki mora zjutraj poslati otroka lačnega v šolo! Jaz sem tista stara mama, ki je morala na banki zaprositi za kredit, da bo lahko dostojno pokopala svojega moža! Jaz sem tisti otrok, ki se na dvorišču igra s kamnom, ker mu starši ne morejo kupiti žoge! Jaz sem ti! In bolj kot se trudi izstopati, bolj sodim v kalup revščine!
JA, JAZ SEM TI!!!!
Ne sprašujte me kaj storiti, ker ne vem! Revolucija? Mogoče! Krvava? Zakaj pa ne! Mirna, dostojanstvena? Mogoče nam pa na ta način uspe! Vem le to, da tako ne gre več naprej! 99,9% ljudi umira na obroke, medtem ko elita živi na veliki nogi! Dovolj mi je!!! Sprejmite odločitve, uprite se, vsak na svoj način! Vse kar vas prosim je le to, da ne molčite, da ne sedite doma pred televizorjem, da ne stokate o svojih problemih ob pivu! To je vse kar vas prosim! Bodite ponosni nase, bodite močni, trdni, trmasti, ne stojte nemo ko vidite, da se nekomu dogaja krivica!!! Lahko noč oz lep dan ti želim, ja, tebi ki to bereš!!! Deli to naprej v kakrsne koli obliki le da zaokrozi med ljudi!
--
Ključ, ne besede
politika
torek, 21. oktober 2014
petek, 17. oktober 2014
Zgodba o opicah
Bilo je nekoč, ko je nekje v neko vas prišel neznanec. Vedel je, da tam živi na tisoče opic. Vaščanom je tako ponudil 10 dolarjev za vsako opico, ki jo bodo zanj ulovili. Vaščani so z navdušnjem sprejeli neznančevo ponudbo in se nemudoma odpravili na lov. Mož je nato od njih odkupil na stotine opic, ki so jih ti uplenili in ko se je število opic naokoli zmanjšalo, so jih vaščani prenehali loviti. Neznanec je zato dvignil svojo ponudbo in vaščanom ponudil 20 dolarjev za vsako opico. Vaščani so se brez oklevanja ponovno podali na lov. Število opic je še bolj upadlo in ljudje so se spet vrnili h kmetovanju. Mož je zato ponudbo povečal na 25 dolarjev in sčasoma je opic ostalo tako malo, da je bilo skoraj nemogoče najti še kakšno. Mož je potem objavil novo ponudbo. Za vsako opico je vaščanom ponudil 50 dolarjev. Hkrati je moral zaradi posla odpotovati in za odkup opic je pooblastil svojega pomočnika. Ker šefa ni bilo, je pomočnik vaščanom dal ponudbo: "Poglejte vse te opice v kletkah, ki jih je zbral moj šef. Prodam vam jih za 35 dolarjev in ko se šef vrne v vas, mu jih prodajte za 50 dolarjev za vsako". Vaščani so se res organizirali. Zbrali so vse svoje prihranke in odkupili vse opice. Nikoli več niso videli ne moža, niti njegovega pomočnika, ostalo je le vse polno opic. Sedaj boste morda lažje razumeli zgodbe o delnicah, hipotekah in bankah, ki jih je zadnja leta vse polno; morda vam bo tudi lažje razumeti zgodbe o vzrokih svetovne finančne krize, prepričan pa sem,
da vam bo jasno, da gre za zgodbo o opicah.
--
da vam bo jasno, da gre za zgodbo o opicah.
--
Ključ, ne besede
gospodarstvo,
smeh
ponedeljek, 13. oktober 2014
Vicoteka #355
Moški pomoli glavo v frizerski salon:
"Koliko časa bi moral čakati na striženje?"
Frizer se ozre po čakajočih v lokalu:
“Dobri dve uri."
Moški zapre vrata in ga tisti dan ni bili več nazaj.
Čez nekaj dni se zopet pojavi in kar na vratih vpraša:
"Čez koliko časa bom prišel na vrsto?"
Brivec zopet pogleda po polnem lokalu in pravi:
"Ne prej kot čez tri ure."
Moški odide. Čez teden dni pride spet:
"Kdaj bi lahko prišel na vrsto?"
Frizer mu odgovori:
"Čez pol ure."
Možakar odide, brivec pa pravi svojemu vajencu:
"Joško, steci za njim in poglej, kam ta tip gre, ko zapre vrata lokala!"
Vajenec se hitro vrne in komaj zadržuje smeh.
"No, hudiča, ali si ugotovil, kam gre ta tip od tu!"
"K vam domov, šef!"
* * *
Dekle potuje kot avtoštoparka na morje.
V njenem dnevniku je zapisano:
1. avgust: Danes sem prepotovala 150 km z voznikom Volkswagna. Na koncu poti je hotel imeti z menoj spolne odnose. Izstopila sem in peš nadaljevala pot.
NOGE SO MOJE NAJBOLJŠE PRIJATELJICE!
2. avgust: Danes sem del poti prepotovala z voznikom Opla. Povabil me je na kosilo, potem pa me je hotel posiliti. Izstopila sem in šla peš.
NOGE SO MOJE NAJBOLJŠE PRIJATELJICE!
3. avgust: S prijetnim mladeničem sem se peljala v športnem kabrioletu. Nisem izstopila.
VČASIH MORAJO ITI TUDI NAJBOLJŠE PRIJATELJICE NARAZEN!
* * *
Mica in Jožefa:
M: Kok pa s' dobiva, ksta naša dva v hosti podirava smreke in
je Tvoj France škripnu pod smreko.?
J: Dva miljona.
M: Bog se me usmil! Moj bk Ivan je pa odskoču!
* * *
France gre skozi vas v Bohinju in zagleda Mico na oknu.
F: Mica, a b' se midva mau onegaula.
M: France, sej bodo u vas usi misl, de s'm kurba.
F: Mica, sej gnarja nism omenu!
* * *
Gorenjec France iz Bohinjske Bistrice je trem babam iz Studorja,
Češnjice in Stare Fužine na isti dan naštimu vsaki otroka, ki so jih
rodile na isti dan, on pa ni hotel tega priznati.
Sodnik je poklical Franceta na sodišče v Radovljici:
France, a s' ti naštimu Ivanki, Micki in Mariji na isti dan otroke.?
F: S'm ja, gospod sodnik.
Kako s' pa to umogu?
F: Ueste gospod sodnik, jest mam' moped.
* * *
Župnik pri spovedi v Bohinjski Bistrici:
Ž: Mica, kol'k s' stara?
M: Šestnajst.
Ž: Maš fanta?
M: Mam ja, gospod župnik.
Ž: A kej grešita?
M: Ne gospod župnik, zmeri trofneva.
* * *
Oženio se crnogorac i proše neko vreme, snajka nikako da ostane trudna. Pogleduju ga ispod oka u selu, prođe 5 godina, nema bebe. Smisli on nekog posla u BG, pokupi ženu, na voz, pa za BG. Dođu na VMA, urade sve testove, ispostavi se da on ne može da ima dece.
Sednu na voz, krenu kući, mrtva tišina u kupeu, razmišlja on, živ nije, ne bi da se vrati u selo, gotov je kada saznaju da je neplodan...
U neka doba, ulazi student u kupe i sede, otvori knjigu i poče da čita. Gleda ga crnogorac, lepuškast student, sabira u glavi 1 i 1...
I na kraju ga pita:
"Je li jado, da te pitam nešto?"
"Pitajte"
"Je l ti se sviđa moja žena?"
"Izvinite, kakvo je to pitanje?"
"Alo budalo, lepo te pitam, je l ti se sviđa moja žena?"
"Pa, kad tako pitate... sviđa mi se"
"A je l bi je kresnuo?"
"Gospodine..."
"Alo, lepo te pitam"
"Pa bih"
"Hajde ja sada izađem, i čuvam stražu, a ti je kresni"
Izađe crnogorac napolje, čuva stražu, student obavi posao, vrati se crnogorac u kupe, nastavi se putovanje u tišini, a ovaj i dalje razmišlja... Da li je "ubo" student iz prve ili nije... Pita ga opet:
"A jel bi kresnuo moju ženu još jednom?"
"Pa, ako smem, ja bih"
Opet crnogorac izađe, pričuva stražu, student ponovo kresne crnogorku.
Vrati se crnogorac u kupe, već ulaze u CG, konta on... nek ide život, daj da potvrdimo još jednom, treća - sreća.
Kaže studentu:
"Ajde je kreseneš još jednom, ja te častim 100 eura i da se razilazimo"
"Ne mogu"
"Što ne možeš jado, ja sam u tvojim godinama kresao 5 puta za veče"
"Ne mogu gospodine, nemam više kondoma"
--
Ključ, ne besede
vic,
vic dneva,
vicomanija
sreda, 8. oktober 2014
ponedeljek, 6. oktober 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)