torek, 1. maj 2012

GMR - Great Man-Made River - Libijski projekt oskrbe z vodo

Demoniziranje Gaddafija v zahodni tiskovni "kurbariji" pod geslom:
malo resnice pomešane z veliko količino laži, nas pripelje do jasnih zaključkov, kdo stoji za "Libijsko revolucijo".

Libijska revolucija je bila v celoti zanetena s strani svetovnih požigalcev v Londonu.

Zamrznjene milijarde v tujini, ki so bile domnevno privatna last Gaddafija, so bile v resnici denar, ki je pripadal libijski državi. In do tega denarja so se hoteli prikopati globalisti.

Kje bo pristalo domnevnih 70 milijard Mubarakovega dobro imetje v tujini? In v prihodnosti saudsko, bahrajnsko in kuvajtsko dobro imetje v tujini? Gotovo ne pri prebivalstvu teh držav. Seveda pa so še bolj pomembne zaloge nafte teh držav, ki bodo kmalu pod neposrednim nadzorom mesta London (City of London).

Gaddafi je (ali je bil) morda najbolj pomembna osebnost v severni Afriki, saj je svojo državo pripeljal na sam vrh afriškega kontinenta, ker prihodke iz nafte ni vtaknil v palače, jahte in vozne parke, temveč jih je investiral v svojo državo.

Vendar to še ni vse. "Zblazneli" Gaddafi je leta 1980 pričel z velikim projektom za oskrbo Libije, Egipta, Sudana in Čada s pitno vodo, ki ga je skoraj dokončal. Tako obsežen projekt, ki ima potencial celo severno Afriko spremeniti v cvetoč vrt, je brez vsakršnega centa Svetovne banke (World Bank) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zelo nevarno speljati. To je bilo namreč v nasprotju s cilji mesta London, ki je želelo destabilizirati to področje, da bi uveljavilo svetovno diktaturo koncernov. 01. septembra leta 2010, je bilo po 30 letnem načrtovanju in gradnji, v obratovanje mogoče prevzeti prvi veliki del tega projekta. To je bilo 5 mesecev pred pričetkom velikih nemirov, torej preden bi projekt v pravem smislu besede pričel nositi sadove.

Na jugu Libije obstajajo štirje veliki rezervoarji vode (bazen Kufra, bazen Sirt, bazen Morzuk in bazen Hamada) v katerih je shranjeno 35.000 kubičnih kilometrov (!) vode. Če si želite ustvariti sliko velikosti teh rezervoarjev: vzemite površino Nemčije in si predstavljajte enako veliko jezero s 100 m vodne globine!

Te neizčrpne zaloge vode so za monopoliste, ki želijo monopolizirati svetovni posel z vodo, veliko bolj pomembne kot libijska nafta. Kubični meter neobremenjene, izredno čiste vode, je možno načrpati z zelo nizkimi stroški, 35 Centov za kubični meter.

S prodajno ceno, ki znaša samo 2 evra/kubični meter (globalisti bodo zagotovo razvili donosne poslovne modele) se lahko vrednoti vrednost teh vodnih rezervoarjev, najvišje kvalitete, na 58 bilijard (58.999.000.000.000,-) evrov!

S tem projektom bi Libija ustvarila resnično "zeleno revolucijo" in bi tako lahko prevzela oskrbo Afrike z živili. Predvsem bi ta projekt Libijo in severno Afriko osvobodil izpod krempljev Mednarodnega denarnega sklada in ju naredil neodvisni. Samooskrba? Žgečkljiva beseda za bančne in kartelske koncerne, ki so v preteklosti tudi že blokirali prekop Jonglei na belem Nilu na jugu Sudana tako, da je CIA zanetila secesijske vojne v južnem Sudanu. Globalisti stavijo raje na drage naprave za razsoljevanje, ki jih seveda financirajo preko Svetovne banke in zgradijo preko svojih koncernov.

Projekt ozelenitve puščave Jardinah in Salug blizu obale južno od Bengaze. Tu leži nekaj dobro namakanih in izredno velikih kmetij v sami puščavi. Namakajo se z uporabo vode iz "Projekta velike reke zgrajene s strani velikega človeka". Ta projekt črpa vodo iz velikih vodnih podzemnih rezervoarjev pod puščavo. Dve največji kmetiji ležita blizu Kufre v centralno vzhodni puščavi in pri Makunsah-u, ki leži 50 kilometrov južno od sredine kompleksa jezera Germa. Te kmetije imajo povsem drugačno mikroklimo od okoliške puščave.

20.03. leta 2009 je bilo možno prebrati v Maghreb poročilih:

"Libijski oficirji so na 5-tem svetovnem forumu o vodi, v Istanbulu, prvič predstavili projekt za pridobivanje pitne vode, ki je bil ocenjen na 33 milijard dolarjev. Projekt je bil označen kot osmo svetovno čudo in je predvideval izgradnjo umetne reke, ki bi lahko oskrbela prebivalstvo severne Libije s pitno vodo. Dela na tem projektu so se po naročilu voditelja Muammara Gaddafija izvajala od leta 1980. 2/3 projekta se je že dokončalo. Gre za 4.000 kilometrov dolg vodovod, ki črpa puščavsko podtalnico preko libijske sahare na sever. Raziskave so pokazale, da je bil ta projekt stroškovno bolj ugoden od druge alternative. O tem je poročal odgovorni za menedžment s podtalnico, Fawzi al Sharief Saeid.

Po izračunih zadoščajo vodne zaloge za do 4.860 let, če bi jih države, ki imajo s tem korist kot so Libija, Sudan, Čad in Egipt uporabljale, kot je bilo predvideno."

Ste že slišali o tem? Ali morda berete Maghreb poročila? Zakaj na zahodu o tem izvemo tako malo? Na otvoritveni slovesnosti je povedal Gaddafi, da je ta projekt "največji odgovor Ameriki, ki nas obtožuje terorizma". Tudi Mubarak je bil velik privrženec tega projekta.

Viri:

Ni komentarjev: