Ko sem bil star 16 let, sem imel punco, ampak ni bilo strasti.
Odločil sem se, da rabim dekle polno strasti in entuziazma nad življenjem. Na faksu sem imel punco, ki je bila strastna - ampak, bila je preveč emocionalna. Vedno je jokala, vse je bilo naporno, jokati je znala potoke, vsak dan je vsaj enkrat zagrozila s samomorom.
Torej sem se odločil, da rabim punco, ki ni labilna. Pri 25 sem našel punco, ki je bila res stabilna - ampak tudi prekleto dolgočasna. Bila je absolutno predvidljiva in je čisto nič ni vzburilo ali razburilo.
Življenje je postalo tako zamorjeno, da sem se odločil, da rabim punco, ki je pripravljena na izzive. Pri 28 sem našel punco, ki je bila izziv sama zase in pripravljena na izzive. Na žalost ji nisem uspel slediti - skakala je od ene stvari k drugi, nikdar ni vztrajala pri ničemer. Impulzivno je odpirala nove in nove stvari - bil sem pogosto hkrati slabe in dobre volje. Bila je neskončno zabavna in polna energije, ampak brez cilja.
Torej sem se odločil, da rabim ambiciozno punco. Ko sem bil star 31, sem našel brihtno, ambiciozno punco, z nogami trdno na tleh in jo poročil. Bila je tako ambiciozna, da sva se ločila in vse, kar je bilo moje, je pripadlo njej.
In sedaj sem starejši in pametnejši in iščem punco z velikimi joški...
