Party Brigade 42: marec 2013

torek, 26. marec 2013

Vicoteka #321

Pride Rajko v bolnišnico. Pogovarja se z zdravnico in preden ji pove za svoj problem, ji reče:
"Zdravnice se ne smete smejati pacientom oziroma njihovim težavam, kajne?"
"Seveda ne. Ne bom se smejala, sem profesionalka. Že več kot 20 let sem zdravnica in se še nisem smejala pacientu!"
"Torej v redu," reče Rajko, si sleče hlače in razkrije najmanjšo stvarco, kar jih je zdravnica kdajkoli videla. V dolžino in širino ni večji od majhne AAA baterije. Zdravnica ni mogla zdržati, začne se smejati na ves glas, nato pa pade na tla od smeha. Ko čez nekaj časa pride k sebi, se opraviči Rajku:
"Oprostite, zelo mi je žal, ne vem, kaj me je prijelo. Obljubim, da se to ne bo ponovilo. Povejte, kaj je vaš problem?"
"Zatekel mi je," reče Rajko.

--

Se vam kdaj zgodi...

... da ne veste, kako ste prisli domov in v posteljo?

petek, 15. marec 2013

Vicoteka #320

Pogrebnik prinese žaro z upepeljenim pokojnikom v staro kmečko hišo. Ker ni bilo nikjer nikogar, je iz veže vstopil v kuhinjo. Pri tem se je spotaknil ob prag, padel in raztresel pepel iz žare po celi kuhinji. V paniki, kaj naj naredi, je pogledal okoli sebe in hitro iz "šporheta" natresel pepel v žaro.
Ravno je vse pospravil, ko v hišo vstopi pokojnikova žena in reče pogrebniku, naj žaro postavi kar v zadnjo sobo, kjer je bilo že vse pripravljeno.
Pogrebnik je odšel, ženo pa je mučila radovednost, kako pokojni mož zgleda v žari. Ker se sama ni upala pogledati, je poklicala še sosedo Rezo. Žena s strahom odpre žaro, pogleda notri in vsa zaprepadena pravi:
"Joj Reza! Ves je zgorel, samo lupina od jajc je še ostala."

--

torek, 12. marec 2013

sobota, 9. marec 2013

Vicoteka #318

Micka plane iz postelje, pogleda na dvorišče in vzlikne:

"Moj Bog, moj mož se je prej vrnil s potovanja. Janez, takoj skoči skozi okno na cesto in izgini!"

Janez pogleda skozi okno in odvrne: "Ne morem, Micka. Saj vidiš, da dežuje!"

Micka se obupano zgrabi za glavo in krikne: "Janez, če naju moj mož zasači, naju bo oba ubil."

Janez torej plane iz postelje, pograbi svojo obleko, skoči skozi okno na cesto in se znajde v skupini maratoncev, ki prav tisti hip tečejo mimo Mickine hiše. Da bi zabrisal sled za seboj, se jim Janez
pridruži.

Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa prvi maratonec in vpraša:

"Kolega, ali teceš maraton vedno nag?"

Janez:
"Vedno. Tako prijetno je čutiti pihljanje vetra, ko sem nag, in tako bolje čutim povezanost z naravo."

Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa drugi maratonec in vpraša:
"Kolega, ali tečeš maraton vedno z obleko pod pazduho?"

Janez:
"Vedno. Tako praktično je imeti obleko pri sebi. Ko pritečem na cilj,se lahko takoj oblečem, usedem v avto in odpeljem domov."

Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa tretji maratonec in vpraša:

"Kolega, ali teceš maraton vedno s kondomom na tiču?"

Janez:
"Ne vedno. Samo če dežuje."

--